Korenina mnogih boleznih

8.02.2010

Več ko berem, poslušam, gledam dokumentarce o zdravem življenju in prehrani, vsebolj ugotavljam, da je izvor preštevilnih težav, bolezni in tudi smrti en sam. In sicer ta, da smo osebnostno šibki in si na krožnik nalagamo hrano, ki prija našemu okusu in ne hrano, ki koristi našemu zdravju.

Koliko je ljudi, ki vedo, da jim škoduje, kar jedo. Pa vseeno brez pomisleka jedo tako še naprej. Brez pomisleka prodajo krepko zdravje jutrišnjega dne za kratek užitek današnjega dne. Brez pomisleka se odpovedo premnogim jutrišnjim dnem, samo da bi lahko danes uživali pri nezdravem obedu. Bolezen je potemtakem posledica nevednosti, šibkosti in  pometanja pod preprogo – nesposobnosti, da bi se soočili s celotno resničnostjo svojega krožnika.
Težko je gledati ljudi, ki ne pomislijo na svoje otroke, ko izbirajo hrano, ki jih uničuje.
V prvi vrsti bodo svoje otroke prikrajšali za starše in svoje vnuke za stare starše.
V drugi vrsti pa bodo otroke naučili prehranjevanja, ki bo ta problem samo podaljšalo v naslednjo generacijo.

Včeraj smo bili na kosilu v Spar-ovi restavraciji. Pri mizi poleg nas je kosil starejši par. Gospod je bil ves betežen – komaj se je pobral s stola in odnesel pladenj nazaj v kuhinjo. Kljub temu pa je za kosilo izbral pire krompir, več vrst mesa, sladico, cockto in nič zelenjave. Vse kuhano, pečeno, živalsko, predelano, skratka zanič.
No ja. Mogoče gre za nevednost, nepripravljenost izvedeti, upiranje temu kar že vedo, upiranje spremembi, če pomeni ločitev od ugodja… Karkoli že, ljudje se uničujejo in to ni lahko gledati. Konec koncev se človek pomiri z mislijo: Njihove odločitve, njihovo breme.

Advertisements

Glikemični indeks

23.12.2009

V zadnjih nekaj desetletjih sta slaba znanost in slaba politika združili moči pri eni od verjetno najdražjih napak v zgodovini znanosti – v kampaniji za prehrano z malo maščobami. Ta prehransko priporočilo je milijonom ljudi prinesla  nepotrebno trpljenje in smrt zaradi bolezni srca, sladkorne bolezni in po novejših dognanjih tudi nekaterih vrst raka in drugih kroničnih in izčrpavajočih bolezni.
Gary Taubes, cenjen znanstveni pisatelj, je napisal dva briljantna in zelo cenjena članka prav na to temo. Prvi je bil objavljen v reviji Science Magazine leta 1999, drugi pa v New York Times (7. julij 2002).
Na področju prehrane prihaja nova doba vedenja – doba v kateri glavni krivec v prehrani ne bodo več presežne maščobe, temveč presežni ogljikovi hidrati – še posebej rafinirani in predelani ogljikovi hidrati. Že zdaj obstaja v znanstvenih krogih veliko vedenja in zavedanja, da presežni ogljikovi hidrati igrajo glavno vlogo pri kroničnih boleznih kot so debelost, bolezni srca in ožilja, pri veliko vrstah raka in pri diabetesu. To vedenje izhaja iz zadnjih medicinskih raziskav. Neverjetno, toda splošno mišljenje, da je maščoba v prehrani glavni krivec za debelost, nima znanstvene podlage. (Glej Taubes, zgoraj.)
Obstaja cela vrsta že znanih diet in prehranskih knjig, ki spodbujajo k zmanjšanju uživanja ogljikovih hidratov. V glavnem so to odlično zasnovane diete in odlične knjige.
Glavne med njimi so knjige avtorjev Barrya Sears Enter the zone, Michaela in Mary Dan Eades Protein power, Roberta Atkins Diet Dr. Atkins revolution, Loren Cordain Paleo Diet, in Heller Carbohydrate Addict Diet.
Vsaka od teh knjiga prinaša natančen popis učinkov, ki jih ima omejevanje maščob in vsaka ponuja pot, kako se tem neželenim učinkom izogniti.
Mehanizem s katerim odvečni ogljikovi hidrati povzročajo bolezni, se imenuje hiperinsulinemija. Hiperinsulinemija je kronično in akutno zvišanje insulina, ki se običajno pojavi zaradi preobilnega uživanja ogljikovih hidratov.
Seznam bolezni, ki jih povezujejo z hiperinsulinemijo stalno narašča. Ravno pred kratkim je bil nanj dodan rak debelega črevesa in danke. Dokazi, ki povezujejo presežne ogljikove hidrate s hiperinsulinemijo z obolenji srca in ožilja so očarljivi, če že ne neustavljivo prepričljivi.
Poleg tega bi se lahko kmalu izkazalo, da je pretirano uživanje ogljikovih hidratov povezano z Alzheimerjevo boleznijo, pospešenim staranjem, rakom in drugimi boleznimi skozi proces, ki ga poznamo pod imenom glikozilacije. Kakorkoli že, že kratka poizvedba na Googlu z geslom “hyperinsulinemia” nam razkrije na stotine bolezni, ki jih povezujejo s to presnovno motnjo. Hitro rastoče zavedanje o posledicah zvišanega krvnega sladkorja obeta veliko.
Boleznim, ki jih prinaša hiperinsulinemija bi se lahko izognili z zmanjšanjem uživanja ogljikovih hidratov, še posebej tistih, ki povzročajo znaten dvig krvnega sladkorja in posledično inzulina.
Obstaja parameter, ki nam za vsako živilo pove točno to – kako hitro bo živilo dvignilo krvni sladkor in inzulin – in se imenuje glikemični indeks (GI). Glikemični indeks je  merilo zmožnosti posameznega živila za dvig krvnega sladkorja. Izogibajte se živilom z visokim glikemičnim indeksom in izognili se boste veliko, če ne večini, bolezni ki so povezane s prehrano.
Na internetu obstaja kar nekaj obširnih in podrobnih seznamov živil z glikemičnim indeksom.
http://www.mendosa.com/gilists.htm
http://www.glycemicindex.com/
http://www.ajcn.org/cgi/content/full/76/1/5/T1
http://www.montignac.com/en/ig_tableau.php

Za vsakdanjo rabo pa lahko olajšamo uporabo teh seznamov tako, da si sestavimo dva seznama. “Slaba hrana” – živila, ki imajo visok glikemični indeks in drugega „Dobra hrana“ – živila, ki imajo nizek glikemični indeks.
Morda ste opazili, da so “dobra” živila  med drugim meso, zelenjava, sadje, oreški in semena, v surovem ali presnem stanju in da so med slabimi mnoga obdelana, predelana, kuhana, pečena… živila. Obstaja nekaj pomembnih izjem, vendar pravilo je jasno vidno in zelo poučno.
Visoko glikemična ali “slaba hrana” ponavadi vsebuje škrob, sladkor ali predelana živila, kot so kruh, testenine, riž, krompir, žitarice ter sladice.
Več kot le nekaj raziskovalcev je dokazalo, da imajo živila z nizkim glikemičnim indeksom omejen rok trajanja in jih najdemo izven trgovin z živili. Medtem pa imajo živila z visokim glikemičnim indeksom precej daljši rok uporabnosti in se običajno nahajajo na policah trgovin.
Ta pristop z dvema seznamoma  je poenostavitev veliko bolj obširnih in natančnih prehranskih sistemov, ki so jih zasnovali Sears, Eades, Cordain, Atkins, in Heller.
Na kratko ga lahko povzamemo:
Jej več „dobre hrane“ in manj „slabe“ in boš deležen večine dobrih učinkov, ki jih prinašajo bolj zapleteni sistemi, ki jih je težje izvajati.

Vir: Prevod članka Glycemic index

Dobra hrana – slaba hrana

23.12.2009

 

Dobra hrana
Nizek glikemični indeks (GI<55)
Ananas Korenje Pasijonka
Avokado Kosmulje Pesa presna
Beljakovine v prahu Kruh (>50% ržen, 100% intgralni, Pinjole
Beluši ajdov, kamutov, esenski) Pistacije
Borovnice Kumare Pomaranče
Breskve sveže Lešniki Por
Brokoli Limone Radič
Brstični ohrovt Majoneza nesladkana Repa presna
Brusnice sveže nesladkane Maline Ribez
Bučke Mandarine Riž (rjav, basmati,
Bučna semena Mandljevo mleko divji)
Cvetača Mandlji Robidnice
Čebula Marakuja Sezamova semena
Česen Marelice – sveže ali suhe nsldkne Sir
Češnje Marmelade nesladkane Skuta
Čičerika Mečarica (riba) Slive suhe ali sveže
Čokolada (>85% kakav) Melone Soja
Endivija Meso – puran Sojine klobasice
Fige sveže Meso – govedina Sojino mleko
Fižol Meso – jagnjetina Solata
Gobe Meso – losos Sončnična semena
Gorčica nesladkana Meso – piščanec Spirulina
Granatno jabolko Meso – svinjina Špinača
Grenivke Meso – tuna Tahini
Grozdje presno Meso – kozica(morski rakci) Tempeh
Hruške Mleko Tofu
Ingver Murve Voda
Jabolka sveža in suha Nektarine Zelena
Jagode Olja Zelene solate
Jajca Oljke Zelje
Jajčevci Orehi
Jogurt Oreški brazilski
Kalčki Oreški indijski
Kikiriki (-jevo maslo) Oreški makadamija
Kislo zelje Ovsena kaša
Kivi Paprika
Kokos sveži Paradižnik svež in suh
Kokosovo mleko Paradižnikova omaka

 

 

Slaba hrana
Visok glikemični indeks (GI>55)
Ananas v konzervi Pekovska peciva
Banane sveže zrele Pesa kuhana
Breskve v konzervi/soku Pizza
Brusnice sušene sldkne Pokovka
Buče Pomfrit
Čips (koruzni, kropirjev) Preste
Čokolada Pšenični zdrob
Datlji Puding
Džemi, marmelade sladkane Repa kuhana
Fige suhe Rezanci
Fižiol pečen ali kuhan Riž – večina vrst
Grah Riževo mleko
Grozdni sok Rogljički
Kakiji sveži zreli Rolade
Ketchup Rozine
Kolački Sladkor
Korenje kuhano Sladoled
Koruza Slajen sadni sok
Koruza – polenta Testenine
Koruzni kosmiči Toast
Koruzni škrob Topinambur
Kostanj Vaflji (riževi, amarantovi)
Krekerji Žitarice
Krofi Žitni instant izdelki
Krompir (kuhan, pečen)
Kruh (beli, rižev, rjavi, ržen, sadni, polnozrnati)
Kuskus
Mango svež zrel
Marelice v konzervi/soku
Med
Melasa
Mufini
Njoki
Omake za meso
Omake za žar
Ovseni zdrob
Palačinke
Papaja

 

Vir: Prevod članka Glycemic index

Prehrana v temelju vpliva na vsa področja življenja

20.12.2009

Hrana

Nedaleč od nas je ostala v naši pokrajini družina petih rodov, ki so zgleden primer zgodovine uničujočega učinka slabe hrane. Naj jih imenujem kar Smi-thove. Prvi Smith je prišel iz Nemčije in je bil dober kmetovalec, ki se je naselil na nedotaknjeni zemlji med hribi. Poročil se je z Američanko in njuni otroci so bili slabši kmetovalci od očeta. V naslednjih rodovih ni propadala zemlja samo na domačiji, ampak tudi na farmah, kjer so delali sinovi, in zemlja je slabela z vsakim novim rodom zaradi erozije, luženja in ropanja zemlje. Ker je zemlja hirala, so se dohodki z vsakim rodom manjšali in tudi hrana je bila vedno slabša, dokler niso nazadnje jedli samo meso, krompir in komaj kaj drugega. Še tisto malo sadja, ki so ga pojedli otroci, je imelo vedno manj kalcija v sebi, manj in manj fosforja, magnezija in drugih snovi.

Ko so otroci dorasli, niso bili bistri, manjkalo jim je moči in tudi zdravi niso bili tako kot prvi in drugi rod. Zato so bili kot kmetje ravnodušni in slabi delavci in njihova zemlja je še bolj shirala. Neskončni krog pomanjkanja je zapustil v petem rodu devet moških potomcev prvotnih zdravih in močnih naseljencev. Dva od teh se še držita obubožanih kmetij in njuni otroci so zdravstveno in umsko pod povprečjem. Verjetnost, da bi bili kdaj kaj več kot izguba za družbo in narod, je zelo neznatna. Drugih sedem dela kot dninarji ali sezonski delavci, ker so že zdavnaj zapustili svoje farme, vendar so njihovi otroci bogatejši kot otroci obeh, ki se še držita svojih propadlih farm, ker je njihova hrana pestrejša, kajti nekaj hrane, ki jo kupujejo v mestnih ali vaških trgovinah, prav gotovo pride iz zemlje, ki lahko nahrani njihove koščice in možgane z bistveno potrebnimi snovmi za zdravje in bistroumnost. Zanimivo je, da žive v isti Dolini družine nič boljšega rodu, kot so bili prvotni Smithovi, pa so zaradi pametnega kmetovanja, dobre hrane in dobre zemlje ohranili svojo življenjsko moč in pomen kot ljudje in državljani.

Od časa do časa je ta ali oni od Smithovih tudi delal pri nas na Malabarovini. Njihove značilnosti so si bile precej podobne. Kateri koli izmed malabarskih fantov je veljal najmanj za tri Smithe glede dela, iznajdljivosti in bistrosti. Žalostno pa je bilo, da si Smithovi niso mogli pomagati. Niso hrepeneli po delu, ker v njihovih kosteh in žlezah ni bilo dovolj rudnin, ki dajejo človeku zdravje, bistrost in moč. Prepričan sem, da bi bili rajši uspešni člani delovne družbe, toda njihova pamet je bila topa, njihova telesa so bila večno utrujena. Eden izmed njih, Henry, bi lahko postal znamenit naravoslovec, ker je vedel vse, kar je bilo sploh mogoče vedeti o pticah, živalih, rastlinah in drevesih v Dolini. Poznal je stvari, o katerih sem prepričan, da jih ne poznajo naši najodličnejši botaniki in ekologi, toda Henry ni maral v šole in tudi ni imel moči, da bi svoje znanje uredil in ga izkoristil za znanost. Ubogi Henry je bil samo žrtev slabe hrane in izčrpane zemlje.

Pozneje, ko nam je na ohijskih kmetijah zaradi vojne primanjkovalo kmečkih delavcev, je vlada uredila naseljevanje delavcev iz obmejnih predelov hribovitih dežel Kentuckyja, zahodne Virginije in Ten-nesseeja. Nekoliko zaradi tega, ker sem vztrajal, so izbrali okrajni zastopniki in možje A. A. A. na svojo roko najboljše može in njihove družine, ki so jim bile na voljo. Obiskovali so šesttedenski posebni tečaj o skrivnostih kmetovanja, ki je v navadi v bogati ohijski deželi, vendar se je poizkus popolnoma ponesrečil. Nekaj težav je bilo zaradi različnega vedenja in navad teh ljudi, toda večina je nastala zaradi nezadovoljstva ohijskih kmetovalcev in zaradi neodgovornosti in nesposobnosti priseljencev. Nazadnje so poizkuse popolnoma opustili.

Bistvene razlike med rodovi iz obmejnih, hribovitih pokrajin in ohijskimi ni bilo. Ena skupina se je hranila s svojo običajno slabo hrano in je živela na zelo revni in pomanjkljivi zemlji, druga pa na bogati in pestri ohijski zemlji. Ze med krizo so hoteli naseliti ljudi iz južne hribovite pokrajine, ko so ohijski kmetovalci iskali ceneno delovno moč, toda uspeh je bil isti. Nekateri od teh ljudi so nam prišli od časa do časa pomagat in stiki, ki smo jih navezali z njimi, so nam bolj živo kot katere koli druge okoliščine pojasnili problem revnih kmetovalcev na Jugu in nam potrdili, da je šlo za vprašanje hrane in zemlje kakor tudi za gospodarsko in socialno družbeno ureditev. Bili so telesno propadli, v bistvu nezdravi, s slabimi zobmi ali brez njih, leni in neodgovorni in vsaj v enem primeru brez običajne morale.

Za Lesterja in njegovo ženo smo si junaško prizadevali, da bi kaj storili zanju. Kosti, možgani in postava staršev, vse je bilo revno in nič upanja ni bilo, da bi se dalo kaj spremeniti. Lester, mož štiridesetih let, je imel v čeljustih natanko en zob, in še tega je uporabljal samo za izgovor, da je od časa do časa obiskal dentista, h kateremu smo ga vedno priganjali. Ne verjamem, da je Lester sploh kdaj bil pri njem. Vsakokrat, kadar se je vrnil od dentista, je bil okajen. Nihče ga ni poizkušal navaditi na red, niti ni bilo prave potrebe. Njegova žena je tako pazila nanj, da ga je temeljito ozmerjala in pretepla. Nisem še srečal ženske, ki bi ji bolj tekel jezik in kljub slabi hrani tudi ni bilo ženske, ki bi imela močnejšo roko. Toda pet otrok, od katerih nobeden ni dopolnil sedem let, je bilo vredno rešiti. Po njih smo lahko presodili, kakšni so morali biti nekoč njihovi predniki in kakšne sposobnosti so imeli, pa sta jih slaba hrana in revna zemlja uničili in razdejali. Vseh pet je bilo čednih, razumnih in okretnih. Dokazovali so, da so imeli zdravo in dobro kri, kot je bilo zelo pogosto v južnih poljedelskih predelih. Večino življenja so preživeli na dobri ohijski zemlji kot otroci sezonskih delavcev in so bili kljub skromni hrani zdravi, kar je vsekakor bilo boljše od tistega, kar so imeli njihovi starši v isti starosti. Vsekakor so uživali v kratkem času, ki so ga preživeli pri nas, najboljša jajca, mleko kot tudi zelenjavo in sadje, kar je zraslo na dobri zemlji, kjer smo vsaj deloma obnovili rudnine in rodovitno prst.

Naša pustolovščina z Lesterjem se je končala, ko je začel krasti orodje, jajca in drugo tudi pri sosedih in ga je nazadnje vzel v roke policijski uradnik. Lesterja so brez kazni izpustili pod pogojem, da bo takoj zapustil pokrajino; tako so navadno obravnavali ljudi iz obmejnih hribovitih predelov, če so zašli v Ohio. Zadnje novice o Lesterju in njegovi družini so pripovedovale, da je odšel na Jug. Vrnil se je samo za toliko časa, da si je ohladil maščevalnost in pobil vsa okna v hiši, ki smo jo najeli in popravili zanj in njegovo družino.

Vir: Louis Bromfiled, Vesela dolina

Križi in težave presne hrane

4.12.2009

Pri presni hrani ni najtežje vzpostaviti in držati nov sistem prehrane.
Najtežje je gledati okoli sebe ljudi, ki imajo težave, ki bi jih mogoče lahko rešili zgolj s presno hrano. Ti ljudje imajo pogosto hude zdravstvene težave – celo takšne, ki ogrožajo življenje. Hkrati pa na presno hrano gledajo zviška ali jo imajo za radikalno izbiro – svojo prehrano pa za “normalno”. Resnica je seveda ravno obratna, toda oni je niso zmožni videti ali jo celo nočejo videti.

Kako se znebiti sadnih mušic?

2.12.2009

Fruit-flies

Če jeste večinoma presno hrano, je vaša kuhinja polna sadja in zelenjave. Če imate sadje, imate tudi sadne mušice.
Nadležne male mušice, ki se pasejo po vaših hruškah in jabolkih in tam odlagajo jajčeca.

Kako jih pregnati?

Korak # 1: Najprej odpravite razlog, zaradi katerega so se pojavile.
Vse podpluto, prezrelo ali pokvarjeno sadje in zelenjavo odstranite. Če so poškodbe majhne ga porabite ali shranite v hladilnik. Če so velike, ga zavrzite.
Očistite lijak v kuhinji. Ta je ponavadi poln mikro ostankov hrane, ki privablja mušice.
Vsaj tedensko temeljito očistite tudi vse naprave, ki jih uporabljate za pripravo hrane in so na odprtem.
Izpraznite, temeljito očistite in dobro pokrijte vse kante za odpadke, ki jih imate v kuhinji.

Korak # 2: Vaba za sadne mušice
Zdaj, ko ste naredili kar je v vaši moči, da mušice ne bi imele hrane in gojišč, jih uničite, kar jih bo še ostalo. Naredite mešanico, ki jih bo privabila in pokončala.

V večji skledi zmešajte:
1,5 L vode
2 žlici sladkorja
2 žlici belega kisa
2 kapljici detergenta za posodo

Mešanico postavite na pult blizu nahajališča mušic. Ko se naberejo na površini odlijete tekočino in jo po potrebi nadomestite.

Vir: Raw Food Health Blog

Prigrizki pred spanjem? DA!

30.11.2009

LateNightSnack

Uravnavanje inzulina lahko vpliva na naše spalne navade.

Če ste nagnjeni k nizkemu krvnemu sladkorju imate verjetno pogosto nočne more, se ponoči potite ali trpite za nespečnostjo. Ko ponoči več ur ne jeste, nivo glukoze v vaši krvi zelo pade. Ta padec spodbudi k delovanju nadledvični žlezi. Ti začneta izločati adrenalin, s čimer telo ohranja nivo glukoze v krvi. Adrenalin pa je stimulativni hormon, ki vas prikrajša za globok, sproščujoč in krepilen spanec.

Da bi se izognili učinkom adrenalina, pojejte lahek prigrizek, preden greste v posteljo. Jogurt ali skuta sta dobri izbiri. Če imate težave s težo, pazite da ta prigrizek ne bo visoko kaloričen. Ne pozabite, ni vam treba jesti veliko – in izognite se živilom, kot so enostavni škrobi, ker zelo hitro dvignejo sladkor v krvi in posledično raven inzulina. Boljša so beljakovinska živila v majhnih količinah.

Vir: Cheryl in James Chow: Hypoglycemia For Dummies, 2 izdaja

Optimalna prehrana za zdravje in dolgoživost

25.11.2009

Centarians
14. januarja 2006 se je skupina zdravnikov, profesorjev in kuharskih mojstrov presne hrane zbrala na Hipokratovem zdravstvenem inštitutu v West Palm Beach, Florida, na prvem mednarodnem srečanju Living Food Summit.
Od takrat so se srečali še dvakrat – 28. aprila 2007 in 2. maja 2009 – in sestavili seznam petnajstih priporočil za zdravo in dolgo življenje.

Prehrana naj:
1. Bo veganska (brez živalskih proizvodov, tako kuhanih kot presnih)
2. Bo ekološka.
3. Bo polnovredna (nerafinirana).
4. Vsebuje vsaj 80% presne hrane. Preostanek naj bo veganska, polnovredna in ekološka hrana.
5. Vsebuje čim več vitaminov, antioksidantov in rastlinskih hranil.
6. Vsebuje veliko mineralov.
7. Vsebuje veliko s klorofilom bogatih zelenih živil.
8. Vsebuje ustrezno količino popolnih rastlinskih beljakovin.
9. Zagotavlja čim boljšo hidracijo organizma. To dosežemo z visokim deležem živil z veliko vsebnostjo vode in s pitjem čiste izvirske vode.
10. Vključuje presne zelenjavne sokove.
11. Vsebuje vse esencialne maščobne kisline iz naravnih virov – rastlin.
12. Bo zmerna, vendar kalorično zadostna.
13. Vsebuje le malo do zmerno sladkorja in izključno iz polnovrednih virov hrane (Sadjejedstvo se močno odsvetuje.)
14. Vsebuje minimalno vendar zadostno količino neobdelane soli (odvisno od vašega ustroja).
15. Bo optimirana za razstrupljanje in obnavljanje organizma.

Poleg tega opozarjajo:
– Jemo lokalno, zrelo in sezonsko hrano.
– Pomanjkanje vitaminov B-12 in D-3 je običajno ne glede na vrsto prehrane. Uživanje dodatkov vitamina B-12 je nujno. Ustrezno raven vitamina D-3 ohranimo z zadostno izpostavljenostjo soncu. Če izpostavljenost ni zadostna, uživajmo rastlinske dodatke vitamina D-3.
– Pijače in hrana, ki vsebuje kofein (npr. kakav, čokolada, kava, pijače s kofeinom) in alkohol povzročajo odvisnost (celo v svoji presni obliki) in se zelo odsvetujejo.
– Ta način prehranjevanja se lahko še dodatno individualno prilagodi potrebam posameznika. Pri tem upoštevamo zgornjih 15 priporočil.
– Koristi, ki smo jih deležni, če se prehranjujemo po teh načelih so večje, če se načel trdneje držimo in manjše, če se jih držimo bolj ohlapno.
– Ta priporočila bodo v prihodnosti dopolnjena glede na nova spoznanja prehranske znanosti.
– Prehrana je ključni dejavnik zdravega življenja. Poleg prehrane so pomembni dejavniki še telesna vadba, izpostavljenost soncu in tudi psihološko zdravje. Tudi preprečevanje stika in vnosa strupov iz okolja je bistvenega pomena.

Priporočila so sestavili:

Fred Bisci, PhD – USA
Tamera Campbell – Vision – USA
Katharine Clark, RN, CMT, CCT – USA
Brenda Cobb – Living Foods Institute – USA
Gabriel Cousens, MD, MD(H) – Diplomat American Board of Holistic Medicine – USA
Anna Maria Clement, CN, NMD, PhD – Hippocrates Health Institute – USA
Brian Clement, CN, NMD, PhD – Hippocrates Health Institute – USA
Karin Dina, DC – RawFoodEducation.com – USA
Rick Dina, DC – RawFoodEducation.com – USA
Dorit – Green Lifestyle Film Festival – USA/Israel
Carole Dougoud – Institute Haute Vitalite – Switzerland
Kare Engstrom – Dietician – Sweden
John Eagle Freedom – Health City – USA
Laura Gonzalez – GWAH Healing Institute – USA
Jane Holmes – Living Foods Institute – USA
Elizabeth Kapadia, DN – GWAH Healing Institute – USA
Viktoras Kulvinskas – “Grandfather” of the Living Foods Movement – USA/Costa Rica
Dan Ladermann – Institute for Vibrant Living – USA
Marie Christine Lhermitte – Chemin du mas Magnuel – France
George Malkmus – Hallelujah Acres – USA
Rhonda Malkmus – Hallelujah Acres – USA
Paul Nison – The Raw Life – USA
David Rainoshek, MA – JuiceFeasting.com – USA
Katrina Rainoshek – JuiceFeasting.com – USA
Claudine Richard, Naturopath – France
Michael Saiber – Vision, E3Live – USA
Jameth Sheridan, ND – HealthForce Nutritionals – USA
Cherie Soria – Living Light Culinary Institute – USA
Diana Store – RawSuperfoods.com – UK/The Netherlands
Jill Swyers – Living Foods For Health – UK/Portugal
Walter J. Urban, PhD – USA/Costa Rica

S hrano nad utrujenost

14.10.2009

Avokado

Omega 3 maščobne kisline
Najdete jih v tunini, sardelah, oreščkih in olju iz oljčne repice, kot prehransko dopolnilo pa jih lahko uživate tudi v kapsulah. Omega 3 maščobne kisline pomagajo pri mentalnih obolenjih, dokazano je tudi, da pomagajo pri premagovanju depresije.

Cink
Cink igra pomembno vlogo pri prebavnih procesih, krepi imunski sistem, pomaga pri izgubi telesne teže in odpravlja slabost. Primanjkovanje cinka se najpogoste kaže skozi izgubo apetita, nejevoljnost in slabo počutje, zato je cink mineral, ki ga telo potrebuje. Telesne potrebe po njem zadovoljite z bučnimi semeni, pšeničnimi kalčki in živili z veliko beljakovinami, kot so meso in mlečni izdelki.

Vitamin B3 ali niacin
Energijo boste dobili z vitaminom B3, ki ga telo zelo potrebuje. Že zelo majhno pomanjkanje tega vitamina je lahko zadosten razlog za pojav depresije, slabe prebave in razdražljivosti. Najpogosteje se pomanjkanje vitamina B3 pojavi zaradi prekomernega uživanja alkohola, zato uživanje alkohola omejite na minimum, povečajte pa uživanje svinjskega mesa, perutnine, stročnic, repe in ribjega olja.

Voda
V hipu lahko telo poživite z vodo. Voda je naravno orožje proti depresiji, slabemu počutju, slabi prebavi in pridobivanju odvečnih kilogramov. Izboljša razpoloženje, motorične sposobnosti in moč uma. Dnevno spijte vsaj dva litra čiste vode (brez dodatkov).

Vitamin E

Jedilnik popestrite tudi z žitaricami, oreščki, semeni, špinačo in avokadom – vsa ta živila so bogata z vitaminom E, ki krepi imunski sistem. Znano je, da ljudjem, ki trpijo za depresijo, primanjkuje vitamina E. Še en razlog več, da ga v telo vnesete v primernih količinah.

Kalcij

Proti stresu in tesnobnosti se lahko borite tudi s kalcijem. Primanjkovanje kalcija se kaže tudi preko nesprečnosti, utrujenosti in slabega razpoloženja, zato pijte mleko, jejte mlečne izdelke, brokoli, tofu, kosmiče posujte s sezamom in pijte sveže stisnjen pomarančni sok.

Železo
Utrujenost, slabokrvnost in pomanjkanje energije se lahko pojavijo zaradi pomanjkanja železa. Da bi tega zaužili dovolj, jejte govedino, jetrca, stročnice in lešnike. Ker telo lažje apsorbira železo iz mesa kot iz zelenjave, strokovnjaki vegetarijancem priporočajo tudi vzporedno uživanje vitamina C.

Vir: www.zurnal24.si

Hruške čistijo črevesje

10.10.2009

Hruske1

Pravilno pridelane in obrane hruške so marsikomu celo ljubše kot jabolka. Hruške spadajo med pečkasto sadje, poznamo pa kar 1500 sort hrušk, ki rastejo po vsem svetu in se razlikujejo po lupini, aromi in vsebnosti soka. So daljne sorodnice jabolk, a veliko bolj občutljive in manj obstojne. Popolnoma zrele hruške so izredno občutljive na pritisk in se zelo hitro pokvarijo, zato pri nakupu izbiramo malce trše sadeže, ki še niso popolnoma dozoreli. Popolnoma zrele kupujemo le, če jih nameravamo takoj uporabiti. Drži, da je okus najbolje razvit pri zrelih sadežih, vendar jih lahko hranimo le dan do dva. Hruške shranjujemo ločeno od drugih živil, saj oddajajo močan vonj. Hrušk ne obiramo povsem zrelih. Dozorijo po obiranju, zato je najboljše, da jih hranimo pri sobni temperaturi.

Hruške so za marsikoga ena od težko pričakovanih jesenskih radosti, poleg tega imajo tudi pomembno hranilno fiziološko vrednost. Vsebujejo dve vrsti sladkorja (glukozo in sadni sladkor), majhen delež sadnih kislin in so bogate z vlakninami. V nasprotju z zmotno razširjenim mnenjem hruške niso redilne, ampak drži nasprotno. Vsebujejo več hranljivih snovi na kalorijo kot kalorij na hranljivo snov. Hranilna vrednost: 100 gramov hrušk ima okoli 50 kalorij. Hruške vsebujejo vitamina C in A ter riboflavin in veliko kalija, ki učinkuje na odvajanje vode. Ne vsebujejo natrija in holesterola.

Idealne za dieto

So idealen sadež za dieto, saj hitro nasitijo, poleg tega pa pospešujejo prebavo in čistilno delujejo na črevesje. Zaradi vsebnosti balastnih snovi in velike količine vode se v želodcu zadržijo zelo malo časa. Vsebujejo veliko folne kisline, ki spodbuja nastajanje krvi, zelo učinkovite so tudi pri razstrupljanju težkih strupov (svinec, živo srebro, kadmij) in konzervansov iz telesa.

Pravi sadež za dojenčke
So tudi sadež, ki je nadvse primeren za dojenčke, saj so lahko prebavljive, polne hranljivih snovi in ne vsebujejo nasičenih maščob. Praviloma lahko hruške dojenčku ponudite že pri 4 do 6 mesecih starosti, seveda pa se morate ob prehodu na trdo hrano posvetovati s pediatrom. Malčkom pomagamo s hruškami lajšati zaprtje, pri odraslih pa delujejo preventivno proti raku in srčnemu napadu. Ne uživamo jih zgolj zaradi pozitivnih učinkov, ampak preprosto teknejo kot posladek.

Hruške uživamo večinoma presne, odlične so posušene in zelo primerne za vlaganje v kompote ali kot priloga k siru ali mesu. Ne smemo pozabiti niti na slaščice in žganje. Saj ste že poskusili izvrstno viljamovko?

Vir: www.zurnal24.si

Živila, ki zmanjšujejo apetit

8.10.2009

Hruske

Jajca
Za zajtrk si pripravite jajca. Ker so bogat vir beljakovin, vas bodo nasitila za dlje časa. Mnoge raziskave so pokazale, da jajčne beljakovine blagodejno delujejo na krvni sladkor, zaradi česar zmanjšujejo tudi željo po sladkem.

Stročnice

Razlogov, da bi v prehrani pozabili na stročnice, ni. Raziskave so pokazale, da stročnice vsebujejo veliko kolecistokinina, prebavnega hormona, ki zmanjšuje apetit in podaljša občutek sitosti. Imate povišan holesterol? Stročnice zmanjšajo tudi tega.

Hruške
Za hitro malico si privoščite hruške. Ker so bogate z vlakninami, vas bodo hitro nasitile in pregnale lakoto med obroki. Hruške vsebujejo tudi pektin, ki zmanjšuje raven krvnega sladkorja. Enako kot hruške, vas bodo nasitila tudi jabolka.

Cimet

Vas sredi dneva obide slabost ali nenadna in zelo močna želja po sladkem? Pregnali jo boste s cimetom. Zmešajte ga z navadnim jogurtom ali pa ga malo potresite po kosu opečenega polnozrnatega toasta, z njijm pa lahko popestrite tudi okus jabolk ali hrušk. Ameriški znanstveniki so odkrili, da manjše količine cimeta lahko uravnavajo nivo inzulina in krvnega sladkorja. Pri njegovi uporabi pa nikar ne pretiravajte – dovolj je že četrtina ali manj čajne žličke cimeta na dan.

Mandlji
Manjšo lakoto med obroki lahko ukrotite tudi z mandlji, ki jih zaradi zdravih maščob uvrščamo med bolj zdrave prigrizke. Dovolj je, če jih boste pojedli eno pest, občutek sitosti pa bodo razvili približno pol ure po zaužitju.

Voda

Ste res lačni, ali le dehidrirani? Pogosto lahko neločevanje občutka lakote in žeje pripelje do dehidracije, zato ne pozabite na zadostne količine vode. Ko začutite manjšo lakoto, najprej spijte kozarec vode.

Laneno seme

Imate slabo prebavo? Za zajtrk ali malico žličko zdrobljenih lanenih semen primešajte jogurtu. Tako boste telo oskrbeli z zadostnimi količinami maščobnih kislin in vlaknin, spodbudili prebavo in zaradi počasi prebavljivih maščob in beljakovin podaljšali občutek sitosti.

Vir: www.zurnal24.si

Skelenje zob

7.10.2009

ScreenCap-0359

Veliko vegetarijancev, veganov in presnojedcev ima težave z zobmi. natančneje s skelenjem ob stiku dlesni in zoba.

To je bil tudi moj (občasno hud) problem. Na mestu, kjer dlesen pokrije zob, se je dlesen umikala in ob ščetkanju se je redno pojavljala prebadajoča bolečina. Poskušal sem z raznimi super-duper zobnimi kremami, vendar se ni prav nič spremenilo. Ko sem ščetkal zobe po čisto vsakem obroku (do 6 x / dan) je bilo čisto malo bolje. Potem pa sem si rekel, da je pa mogoče le res, da za vsako bolezen raste rožca in se spravil raziskovat.
Prebrskal sem nekaj knjig, si izpisal vsa zelišča pri katerih se je omenjalo blagodejno delovanje v ustni votilini in začel od začetka preizkušati.
Imel sem neverjetno srečo, da sem že pri drugem poskusu odkril rešitev za mojo težavo.
Zjutraj in zvečer sem si skuhal ŽAJBLJEV čaj in izpiral usta z njim. Že po nekaj dneh je bilo bolje, po dveh tednih čisto v redu. Odkar sem končal kuro je mogoče mesec dni in še vedno je v redu.Takšna je moja izkušnja – upam da bo še komu pomagalo.

Kuhanje žajbljevega čaja:
– zavreš 3 dcl vode
– streseš gor čajno žličko žajblja
– počakaš 5 minut
– precediš in ohladiš
– piješ po požirkih, ki jih prežvrkljaš po ustih preden pogoltneš

Obstaja pa še enostavnejši in predvsem bolj presnojedski način. Nekaj svežih ali posušenih lističev žajblja daš v usta, namočiš s slino in žvečiš.

Ena banana na dan drži zdravnika stran

23.09.2009

Bral sem tole in se nisem mogel upreti skušnjavi, da prenesem na svoj blog.
Oprostite, da je neprevedeno.
Če povzamem na kratko, banana:
– lajša depresivna stanja
– lajša težave PMS (predmenstrualni sindrom)
– zdravi slabokrvnost
– pomaga uravnavati krvni pritisk
– izboljšuje delovanje možganov
– odpravlja zaprtje
– odpravlja mačka po prekrokani noči
– odpravlja zgago
– lajša jutranje slabosti
– lajša mesta piko komarjev (mesto pika podrgnemo z notranjo stranjo olupka)
– umirja nervozo
– pomaga pri čiru na želodcu
– uravnava temperaturo
– pomaga pri odvajanju od kajenja
– lajša stres
– znižuje nevarnost kapi
– odstranjuje bradavice
– odstranjuje trne (čez noč zalepimo olupek čez trn in encimi v banani razkrojijo kožo nad trnom in trn)

Po enem letu

11.09.2009

Nedavno je minilo eno leto odkar sem se odločneje podal na pot boljšega življenja in odkar pišem ta blog.
V tem letu sem marsikaj spoznal, izkusil, dognal.
Nekaj glavnih povzetkov:

A: Hrana je bistveni temelj zdravja. Zelo narobe je, če se pri hrani odločamo samo po tem, kaj nam prija, kaj je prijetno in okusno za jed. Če jemo samo, kar nam je dobro, si lahko delamo zelo slabo. In nekoč bo prišel račun oz. posledice. Pravijo, da v naravi ni nagrade in ni ni kazni, so samo neizogibne ustrezne posledice.

B: Vsakodnevno zadostno gibanje je drugi bistveni temelj zdravja in dobrega počutja. ‘Zadostno’ ne pomeni desetminutno pohajkovanje s psom na sprehodu. Mišice se morajo utruditi in človek se mora vsaj enkrat dobro zadihati. Če ni gibanja, je skrb za prehrano veliko manj učinkovita. Če ni gibanja, duhovnost hitro postane formalnost brez vsebine.
Zadostno gibanje krepi mišice, izboljša nočno spanje in če se gibljemo zunaj smo spotoma še izpostavljeni soncu.

C: Tretji temelj zdravja je spanje. Zadostno in kvalitetno. Za to pa se je potrebno tudi malo potruditi. Ne gre kar samo od sebe.
Moja izkušnja je, da koristi: 1. gibanje čez dan, 2. dovolj sončne svetlobe čez dan, 3. manj gibanja zvečer, 4. manj svetlobe eno uro pred spanjem, 5. nič kave.
Ugotovil sem tudi, da je zame na dolgi rok potrebnih 7,5 do 8 ur spanja. Kakšno noč že gre z manj, nikakor pa ne cel teden. Pri tem je treba pripomniti, da nikoli ne pijem kave ali drugih poživil in da ob zadostnem spanju in pravi hrani lahko delam na 100% cel dan. Tudi popoldne sem svež, se lahko koncentriram na delo, lahko ustvarjam.

D: Presna hrana je najboljša vrsta hrane, ki sem jo preizkusil v svojem življenju. Doslej sem jedel običajno hrano, vegetarijansko, 0% ogljikovih hidratov in presno, pa še kaj vmes. In moja izkušnja, ki mi bo ostala za vse življenje je pozitivna izkušnja s presno hrano. Upam, da nikoli več v življenju ne bom zdrsnil pod 70% zaužite presne hrane.

E: V tem letu se je izboljšalo ali povsem izginilo kakšnih deset zdravstvenih težav ali motenj. Večinoma to še niso bile bolezni, ampak bile pa so moteče zadeve, ki so kazale, da nekaj ni v redu. Primer: trzanje mišic. Zdravnik ni vedel nič, malo je sumil na pomanjkanje “kakšnih vitaminov ali mineralov”, vendar nič določnejšega. S presno hrano se je ta motnja spotjo odplaknila.

F: Ljudje ne bi smeli jesti hrane, ki po svojem bistvu ni hrana. Vse kar močno predelano pride s tekočih trakov tovarn niti od daleč ni hrana. To je denaturirana predelana hrana z vsemi mogočimi dodatki, ki niso dodani zato da bi varovali naše zdravje. Praviloma so dodani zato, da se poveča dobiček od prodaje. Daljša obstojnost hrane na polici v trgovini, lepši izgled, ojačan okus služijo samo povečanju dobička.

G: V tem letu sem postal veliko bolj (upam, da res, da ni to le moje opažanje) strpen, manj razdražljiv. Lažje počakam z reakcijo na kakšne otroške neumnosti, dokler se malo ne ohladim. Vzrok spremembi vidim zgolj v hrani.

Upam na še kakšno takšno leto.

 

Hrana in duhovnost

7.09.2009


Pretekli vikend sem preživel na nekem seminarju o načrtovanju sistemov, ki služijo človeku, t.j. načrtovanju permakulturnih sistemov. Sam imam namen tak podporni sistem uporabiti predvsem v kmetijstvu, ki je tudi izvorno področje permakulture. Sliši se precej oddaljeno in kunštno, v resnici pa gre za povratek nazaj k zdravi kmečki pameti, ki ji dodamo precej vedenja o rastlinah, habitatih in dodamo še precej izkušenj in trikov, ki so jih permakulturniki nabrali spotoma, ko so se ukvarjali s kmetijstvom.

V tem razmišljanju pa bi se osredotočil na nekaj drugega – če bom še kaj pisal o permakulturi bo to verjetno na mojem kmetijskem blogu, ki je zaenkrat še ves prazen… trenutno veliko delamo in ni časa za pisanje.
To nekaj drugega pa je primerjava tega dogodka z drugimi sorodnimi izobraževalnimi, zelo podobnimi dogodki, ki sem jih obiskoval pretekla leta.
Vsako leto greva z ženo na zakonske duhovne vaje, ki jih pripravlja gibanje Najina pot. Zadnjih nekaj let sem bil nekajkrat tudi na osebnih duhovnih vajah v tišini. In zelo zanimiva je primerjava po dveh dimenzijah: duhovni in telesni.

Permakulturna delavnica preteklega vikenda je bila s telesnega vidika (tu mislim predvsem gibanje in prehrano) odlična. Imeli smo kuharja, ki je izvrstno in zdravo kuhal. Jedli smo vegetarijansko hrano, vendar ne kakršnokoli. Juhe npr. so bile sestavljene iz mnogovrstne ekološke divje hrane, ki raste na posestvu, kjer smo bili. Hrana sicer ni bila presna, kar bi meni še bolj odgovarjalo, toda tega ne moreš pričakovati na takem dogodku. Tako sem malo izbiral in njihovo hrano dopolnjeval s hruškami, slivami, oreški in grozdjem. Kruh npr. je bil prvovrstno presenečenje. Popolnoma tašen, kot ga sami doma pečemo zase. Povsem polnovreden kruh čokoladno rjave barve (ki ni pobarvan) in precej manj rahel kot tisti iz trgovine. Zmleto žito, ki ga celega spečemo. Jaz tega sicer nisem jedel, ker mi par hrušk ali sliv veliko bolj odgovarja. Vendar pa smo se že kar navadili, da občasna prehrana izven doma pomeni komplikacijo najmanj pri kruhu za vse nas ne le zame, ki sem večinoma presnojedec. Tukaj ni bilo tako. Počutje za mizo je bilo kot doma.
Tudi gibanja je bilo na tej delavnici sorazmerno dovolj. Za telesni vidik je bilo torej zelo dobro poskrbljeno.

Pa duhovna dimenzija?
Očitno je, da je ozadje slovenskega permakulturnega gibanja nekakšna astralna, ezoterična duhovnost energij. Mogoče samo zato, ker se pri nas s permakulturo ukvarjajo ljudje, ki jim je New Age blizu. Mogoče je permakultura izvorno duhovno indiferentna – se ne naslanja na to ali drugo duhovno ozadje, kar bi bilo po mojem mnenju zelo pravilno. Premalo poznam dogajanje v permakulturnem gibanju drugod po svetu, da bi lahko sodil na splošno. Vem npr. da Permaculture Magazine, ki izhaja v Veliki Britaniji prinaša samo članke o permakulturi in zraven ne meša drugih področij, kot npr. duhovnost ali prehrana. V njem dobiš članke o vegetarjanstvu kot tudi tiste o gojenju živali na kmetiji (ki se jih v končni fazi poje). Več pa ne poznam.
Vsaj na tem seminarju pa bi človek z nezadostno širino zelo hitro povezal New Age, pa tudi vegetarijanstvo s permakulturo.
Sam zajemam iz izjemno bogatega katoliškega duhovnega bazena. Jaz tam dobim zase neprimerno več, kot lahko ponudi astralna duhovnost, ki se začne in konča pri meni, ki v središče postavlja majhen, nestalen, zmotljiv JAZ. Zato mi je bil ta vikend nekoliko duhovno podhranjen.

Na drugi strani pa so omenjene katoliške duhovne vaje, kjer sem v preteklih letih dobil ne samo zdrav odnos do transcendentnega, do velikega, stalnega in vednodobrega Boga, ki je oseba in neka meglica, energija. Dobil sem tudi na kupe dobrih napotkov na osebnostnem, medosebnem, psihološkem, zakonskem… področju. Vsako leto znova, ko grem ali gremo na duhovne vaje, ugotovimo da so nepogrešljive. Bolj potrebne kot dopust. Vendar pa se z vsakih duhovnih vaj željno in hrepeneče vračamo v domačo kuhinjo, ki je neprimerno bolj zdrava in v končni fazi boljša za jedca, kot samostanska kuhinja, ki smo je deležni na duhovnih vajah. Tam (očitno prez pomislekov) še vedno ponujajo margarino, dokaj mastne in slane juhe, umetne sokove za pijačo (ponavadi močno sladkane domače ali pa najcenejše iz Mercatorja), belo bel kruh, ki ga moraš pojesti pol štruce, da želodec zasluti, da je mogoče nekaj dobil in podobno hrano. Tovrstno hrano je zelo veliko ljudi, ki jim je kar mar do lastnega zdravja na dolgi rok, že zdavnaj izločilo in nadomestilo boljšimi alternativami. Toda v samostanih živi tudi tradicija… ki včasih ni dobra. Poleg tega ponavadi na duhovnih vajah manjka časa za zadostno telesno dejavnost. Na nekaterih je to pomanjkanje bolj, na drugih manj resno.

Permakultulturna delavnica ima zame torej velik prehransko-gibalni plus in duhovni minus. Duhovne vaje imajo velik duhovni plus in prehransko-gibalni minus.

Z ženo sva razmišljala, da bi bilo treba oboje združiti, vendar sva se hitro domislila težave, ki bi nastala. Če bi združili plusa obeh izobraževalnih dogodkov, bi zelo zožili krog ljudi, ki bi jih tak dogodek pritegnil. Zato je verjetno prava pot, da se vsak dogodek osredotoči na področje, ki je osnovni namen tega dogodka, glede ostalih domenzij po podpira in omogoča čimvečjo raznolikost.
Tako meni osebno zelo ustreza, če lahko na duhovnih vajah sam poskrbim za svojo prehrano in če bi na permakulturni delavnici obravnavamo samo permakulturo brez primesi, ki niso nujne.

Prof. Arnold Ehret o presnojedstvu

5.09.2009

RawFood

Ko bo vaša kri v možgane prinašala snovi iz presne hrane, bodo ti delovali na način, ki vas bo presenetil. Vaše nekdanje življenje se vam bo zdelo kot oddaljene sanje in prvič v svojem življenju se boste prebudili v resnično samozavedanje.

Vaš um in mišljenje, vaši ideali, navdihi in želje, vaš način mišljenja se bodo spremenili v temeljih. Na svoje prejšnje stanje boste gledali kot na stanje berača, če bi ga primerjali s sedanjim.

Vaša duša bo kričala od veselja in zmage nad vso bedo življenja, ki ste jo pustili za sabo. Prvikrat boste občutili utripajočo vitalnost v svojem telesu.

Prof. Arnold Ehret v svoji knjigi “Rational Fasting”

Ko presnojedec gre v hribe…

23.08.2009

… ima težak nahrbtnik. Da nese s sabo tistih 1000 ali 2000 kCal, si mora obtežiti nahrbtnik z 1 – 3 kg bremena. Če na vrhu zavije v kočo in naroči joto s kranjsko klobaso potrebuje 0,5 g težak bankovec za 20 €.
Vendar, ko presnojedec poje obrok na vrhu, je okrepčan in lahak. Oni, ki je pojedel joto, klobaso in kruh pa je obtežen in bi počival.

slika0688

Kako hrana lahko vpliva na revmo?

27.07.2009

Številne znanstvene raziskave so pokazale, da hrana, ki jo uživamo  lahko omili ali poslabša stanje revmatiodnega artritisa ali po domače revme. Nekatere vrste hrane lahko naravno oljijo sklepe, lajšajo bolečine ter tako lajšajo gibanje. Druge vrste hrane pa se je treba izogibati, ker povzroča bolečino in omejuje gibanje.

Avtor tega članka na spletni strani Arthritis insight je sam preizkusil vpliv hrane na revmo.
Najprej je opravil nekajdnevni post, potem pa uvajal po eno hrano naenkrat. Ugotovil je, da pri njem najslabše učinkujejo mleko in mlečni izdelki. En sam kozarec mleka sicer ni povzročil bolečin, vendar je ugotovil, da če en teden uživa mleko ali mlečne izdelke vsak dan, bo bolečina močna in oteklina velika. Če pa je omejil mleko na polovico kozarca vsak drugi dan, ni imel nobenih bolečin v sklepih!
Obstaja več vrst hrane, ki lahko občutno poslabšajo stanje revme.
Vsi ljudje smo različni in tudi razvoj revme je pri vsakem človeku lahko različen. Zato bo tudi vsaka hrana vplivala na vsako osebo drugače. Avtor je našel pri sebi le mleko in mlečne izdelke, drugi ljudje bodo mogoče našli rdeče meso ali katero drugo hrano z naslednjega seznama:

Koruza
Pšenica 
Suho meso/svinjina 
Pomaranče 
Mleko 
Oves 

Jajca 
Govedina 
Kava 
Pivo
Sir 
Grenivke 
Paradižnik
Arašidi 
Sladkor (sladkorni trs) 
Maslo 
Jagnjetina
Limone 
Soja 

Tem živilom se je pametno izogniti, če imate težave z revmo. Seznam v bistvu predlaga, da presedlate na blago dieto, ki bo temeljila na rižu in bo vsebovala čimmanj ali nič hranil z zgornjega seznama.
Avtorju je bilo na začetku težko slediti navodilom, ker mu je bila  večina hrane na seznamu zelo všeč, toda v odločitvi med bolečino in NEbolečino se je odločil za NEbolečino, četudi je to zahtevalo odpoved. Čez nekaj časa, ko je opazil da bolečina pojenjuje, oteklina plahne in da so sklepi bolj gibljivi, je začel ceniti to dieto. Še bolj se jo je oklenil.

Avtor predlaga, da najprej izključite iz svoje prehrane vso hrano z zgornjega spiska.

Potem jejte tako, dokler se stanje ne izboljša. Če izboljšanje ni zadostno, izključite še sorodna živila. Pri tem jejte več drugih živil.

Potem postopoma (npr. vsak teden) vključite po eno vrste hrane z zgornjega spiska. Pri tem se opazujte, kako posamezna hrana učinkuje.
Ta proces nadaljujte, dokler ne najdete živila, ki VAM povzroča bolečino.

Predlagana dieta ne pozdravi revme, omogoča pa, da ima bolnik svojo bolezen pod nadzorom in daje le-ta skoraj neopazna. Dieta povrne kakovost življenja in svobodo gibanja.

Prevod objave na
http://www.arthritisinsight.com/living/diet/leila.html

Trenutno stanje

14.07.2009

Kar nekaj časa je, že odkar sem zadnjikrat kaj napisal.

Trenutno stanje je takšno, da jem večinoma presno hrano, ne pa več 100%.
Začel sem jesti tunino, pa kakšen Tahini, riževe vaflje, soparjeno zelenjavo… Mleka in mlečnih izdelkov še vedno nič in tudi prekuhanih, prepečenih žit ne jem. Pa seveda nič predelanega, zapakiranega – teh reči pač, ki pridejo iz tovarne in ne z njive. Na presno hrano se bom zagotovo vrnil, samo prej moram ugotoviti še nekaj zadev…

Že nekaj časa opažam, da je pomembno kako zaužita hrana vpliva na inzulin. Da na počutje vpliva predvsem sladka oz. visoko ogljikohidratna hrana. Še posebej, če je zaužata hkrati ko sem fizično nedejaven. Če pojem nekaj banan medtem, ko sem aktiven, ni omotice, možganske megle.
Na dopustu sem pridobil kakšne štiri kg.
Na dopustu sem tudi bral Hypoglicemia for Dummies. Zelo zanimivo branje s precej zelo koristnimi nasveti.

Zakaj iščem še naprej svojo idelano prehrano?
Zato ker je očitno še nisem našel. Skoraj nikoli ni več tako kot je bilo pred avgustom 2008, da bi po obroku komaj vstal izza mize ves omotičen in zaspan. Tudi nekaterih drugih zdravstvenih težav preprosto ni več – s presno hrano so izginile. Nekatere druge z ukinitvijo mleka in mlečnih izdelkov. Še vedno pa se pojavlja nekaj simptomov, ki me potiskajo, da še naprej na veliko berem knjige o prehrani in poizkušam. Vsebolj premišljujem, da bom šel tudi zdravnika povprašat. Zdaj bolj vem, kaj naj ga vprašam in kako naj razložim svoje stanje… Če je res kaj s presnovo ogljikovih hidratov, potem bo lahko tudi uradna medicina kaj rekla na to temo…

Marija pomagaj

13.07.2009

Brezma04

V soboto smo bili na Brezjah.
V baziliki sem gledal ljudi. Stare in malo manj stare, v glavnem pa vse premlade za betežnost in bergle…
In sem se spraševal, koliko lastne bede si ljudje nagrizemo z lastnimi zobmi. In potem hodimo na Brezje jamrat in stokat.

Že stari so vedeli povedati: Če iščeš svoje zdravje, ga išči v svojem krožniku.

Potem sem se spomnil, kar sem bral v zadnjih dveh ali treh knjigah o presni hrani, namreč da človek v predpaleolitskem obdobju svojega bivanja na zemlji ni poznal degenerativnih artritičnih obolenj. Da arheološke najdbe potrjujejo, da so se okvarjeni sklepi začeli pojavljati s časom, ko je človek začel uporabljati ogenj in predelovati hrano, ki jo je ujel ali nabral.

Kuhamo, pečemo, meljemo in potem jemo. Ker učinki niso takojšnji, jih ne vidimo. Če preberemo knjigo, ki opozarja na to, se obrnemo stran.
“Ko pa je tako dobro”, rečejo ljudje. Ali pa:“Odkar pomnim so ljudje jedli kruh, nihče mi ne bo govoril, da je prav kruh kriv”.

Da ne bo kdo rekel, da govorim na pamet, si lahko prebere kakšno knjigo. Npr. Raw food nutrition avtorja Bruna Comby-a ali The sunfood diet success system avtorja Davida Wolfe-ja. Na žalost zaenkrat samo v angleščini, dokler Google ne bo izpopolnil prevajalnika… 🙂

No, kakorkoli že, mislim da ne bi smeli iskati tolažbe za bedo, ki si jo naredimo sami, ampak bi morali poiskati znanje in bedo odpraviti – vsaj tisti del, ki je v naši oblasti. Za ostalo pa ni več greh, če gremo po tolažbo na Brezje.