Archive for the ‘Presna hrana’ Category

Po dveh letih in pol

18.03.2011

Pred kratkim me je obiskovalka s komentarjem spomnila na moj članek napisan eno leto po začetku mojega bloganja in iskanja poti iz slabega počutja, utrujenosti, izžetosti, možganske megle in še česa…
Zdaj sta minili približno dve leti in pol – nekako je čas za še eno vmesno bilanco.

Poskušal bom povzeti, kaj se je v zadnjem letu in pol spremenilo, kaj sem spoznal, izkusil, dognal.

Še vedno bi se bil pripravljen s svojo krvjo podpisati po točke A, B in C.
Danes bi jih mogoče postavil v drugačen vrstni red: Gibanje, hrana in potem spanje – človeku je pač najpomembnejša tista stvar, ki jo ima najmanj urejeno – je najšibkejši člen.

Glede presne hrane pa je v zadnjem letu prišlo do preobrata. Ne v smislu, da ne bi bila dobra, pač pa v smislu, da naj bo presno sadje, zelenjava in oreški pomemben sestavni del moje prehrane. Drugi sestavni deli so meso in ogljikovi hidrati. Mesa več, pri ogljikovih hidratih pa moram biti bolj izbirčen.

V zadnjem letu sem nareč ugotovil, da imam krvno skupino nič in da sem sekretor (to pomeni, da se antigen moje krvne skupine izloča tudi v sluzi, slino itd., kar je dobro). Ko sem začel jesti po priporočilih za mojo krvno skupino, je bil to odločen korak na bolje. Imel sem več energije, kot prej na presni hrani. Ta priporočila so bila: zelo malo žitaric in več živalskih beljakovin. Ugotovil sem, da ta teorija zame še kako drži.

Kljub vsemu pa so se še vedno občasno pojavljala “nižinska obdobja”, kot jim pravim. To so obdobja, ko se počutim brez prave energije, ko bi kar sedel in nič pametnega počel. Zato sem še enkrat šel k dravniku in mu razložil stanje. Poslal me je na specialistični diagnostični pregled.

Ugotovili so:

  • da nisem alergičen na nobeno hrano,
  • da nimam celiakije in
  • da je v trebušni votlini vse brez posebnosti

Z drugimi besedami: ni bolezenskega stanja, ki bi bilo lahko vzrok mojih težav.
Ali še malo natančneje: ni bolezenskega stanja, ki bi ga bilo danes mogoče povsem nedvoumno zaznati, izmeriti in pokazati nanj.

V času diagnostične preiskave, ko sem se hranil po navodilih specialista, pa sem ugotovil nekaj, kar se je zdaj pokazalo kot ključni faktor – da obstaja povezava med sladko hrano oz. hrano z visokim glikemičnim indeksom in mojimi “nižinskimi obdobji”. Nekaj malega sem nekoč že pisal o tem. Tudi v končnem izvidu je na koncu omenil reaktivno hipoglikemijo.
Ker sem pred časom že nekaj bral o tem, sem postal pozoren. Zakopal sem se v knjigo Hypoglycemia for dummies in vse več koščkov mozaika je sedlo skupaj s tistimi, ki so že bili v sliki.
Ogljikovi hidrati bodo torej središče moje skrbi za več energije, več življenja.

Ko sem gledal nazaj npr. na obdobje presne hrane, sem videl, da je bilo super. Razen ob prilikah, ko sem v zmiksano zelenjavo dodal suhe fige ali rozine. Že takrat sem ugotovil, da so rozine hujše.
Ali pa da je bilo čisto na začetku (avgusta 2008) vse OK in oh in sploh, ker nisem jedel nič oglijikovih hidratov, kar je pomenilo tudi nič sladkarij.
Kar naenkrat je naredilo klik klak, vse je sedlo skupaj in slika je bila popolna. Ključni manjkajoči del je bila reaktivna hipoglikemija.
Tako se zdaj ukvarjam z ravnjo sladkorja v krvi in kako mi katera hrana požene sladkor navzgor samo zato, da le-ta potem globoko strmoglavi in me naredi neuporabnega za življenje.
O tem pa več v katerem od naslednjih člankov…

Korenina mnogih boleznih

8.02.2010

Več ko berem, poslušam, gledam dokumentarce o zdravem življenju in prehrani, vsebolj ugotavljam, da je izvor preštevilnih težav, bolezni in tudi smrti en sam. In sicer ta, da smo osebnostno šibki in si na krožnik nalagamo hrano, ki prija našemu okusu in ne hrano, ki koristi našemu zdravju.

Koliko je ljudi, ki vedo, da jim škoduje, kar jedo. Pa vseeno brez pomisleka jedo tako še naprej. Brez pomisleka prodajo krepko zdravje jutrišnjega dne za kratek užitek današnjega dne. Brez pomisleka se odpovedo premnogim jutrišnjim dnem, samo da bi lahko danes uživali pri nezdravem obedu. Bolezen je potemtakem posledica nevednosti, šibkosti in  pometanja pod preprogo – nesposobnosti, da bi se soočili s celotno resničnostjo svojega krožnika.
Težko je gledati ljudi, ki ne pomislijo na svoje otroke, ko izbirajo hrano, ki jih uničuje.
V prvi vrsti bodo svoje otroke prikrajšali za starše in svoje vnuke za stare starše.
V drugi vrsti pa bodo otroke naučili prehranjevanja, ki bo ta problem samo podaljšalo v naslednjo generacijo.

Včeraj smo bili na kosilu v Spar-ovi restavraciji. Pri mizi poleg nas je kosil starejši par. Gospod je bil ves betežen – komaj se je pobral s stola in odnesel pladenj nazaj v kuhinjo. Kljub temu pa je za kosilo izbral pire krompir, več vrst mesa, sladico, cockto in nič zelenjave. Vse kuhano, pečeno, živalsko, predelano, skratka zanič.
No ja. Mogoče gre za nevednost, nepripravljenost izvedeti, upiranje temu kar že vedo, upiranje spremembi, če pomeni ločitev od ugodja… Karkoli že, ljudje se uničujejo in to ni lahko gledati. Konec koncev se človek pomiri z mislijo: Njihove odločitve, njihovo breme.

Glikemični indeks

23.12.2009

V zadnjih nekaj desetletjih sta slaba znanost in slaba politika združili moči pri eni od verjetno najdražjih napak v zgodovini znanosti – v kampaniji za prehrano z malo maščobami. Ta prehransko priporočilo je milijonom ljudi prinesla  nepotrebno trpljenje in smrt zaradi bolezni srca, sladkorne bolezni in po novejših dognanjih tudi nekaterih vrst raka in drugih kroničnih in izčrpavajočih bolezni.
Gary Taubes, cenjen znanstveni pisatelj, je napisal dva briljantna in zelo cenjena članka prav na to temo. Prvi je bil objavljen v reviji Science Magazine leta 1999, drugi pa v New York Times (7. julij 2002).
Na področju prehrane prihaja nova doba vedenja – doba v kateri glavni krivec v prehrani ne bodo več presežne maščobe, temveč presežni ogljikovi hidrati – še posebej rafinirani in predelani ogljikovi hidrati. Že zdaj obstaja v znanstvenih krogih veliko vedenja in zavedanja, da presežni ogljikovi hidrati igrajo glavno vlogo pri kroničnih boleznih kot so debelost, bolezni srca in ožilja, pri veliko vrstah raka in pri diabetesu. To vedenje izhaja iz zadnjih medicinskih raziskav. Neverjetno, toda splošno mišljenje, da je maščoba v prehrani glavni krivec za debelost, nima znanstvene podlage. (Glej Taubes, zgoraj.)
Obstaja cela vrsta že znanih diet in prehranskih knjig, ki spodbujajo k zmanjšanju uživanja ogljikovih hidratov. V glavnem so to odlično zasnovane diete in odlične knjige.
Glavne med njimi so knjige avtorjev Barrya Sears Enter the zone, Michaela in Mary Dan Eades Protein power, Roberta Atkins Diet Dr. Atkins revolution, Loren Cordain Paleo Diet, in Heller Carbohydrate Addict Diet.
Vsaka od teh knjiga prinaša natančen popis učinkov, ki jih ima omejevanje maščob in vsaka ponuja pot, kako se tem neželenim učinkom izogniti.
Mehanizem s katerim odvečni ogljikovi hidrati povzročajo bolezni, se imenuje hiperinsulinemija. Hiperinsulinemija je kronično in akutno zvišanje insulina, ki se običajno pojavi zaradi preobilnega uživanja ogljikovih hidratov.
Seznam bolezni, ki jih povezujejo z hiperinsulinemijo stalno narašča. Ravno pred kratkim je bil nanj dodan rak debelega črevesa in danke. Dokazi, ki povezujejo presežne ogljikove hidrate s hiperinsulinemijo z obolenji srca in ožilja so očarljivi, če že ne neustavljivo prepričljivi.
Poleg tega bi se lahko kmalu izkazalo, da je pretirano uživanje ogljikovih hidratov povezano z Alzheimerjevo boleznijo, pospešenim staranjem, rakom in drugimi boleznimi skozi proces, ki ga poznamo pod imenom glikozilacije. Kakorkoli že, že kratka poizvedba na Googlu z geslom “hyperinsulinemia” nam razkrije na stotine bolezni, ki jih povezujejo s to presnovno motnjo. Hitro rastoče zavedanje o posledicah zvišanega krvnega sladkorja obeta veliko.
Boleznim, ki jih prinaša hiperinsulinemija bi se lahko izognili z zmanjšanjem uživanja ogljikovih hidratov, še posebej tistih, ki povzročajo znaten dvig krvnega sladkorja in posledično inzulina.
Obstaja parameter, ki nam za vsako živilo pove točno to – kako hitro bo živilo dvignilo krvni sladkor in inzulin – in se imenuje glikemični indeks (GI). Glikemični indeks je  merilo zmožnosti posameznega živila za dvig krvnega sladkorja. Izogibajte se živilom z visokim glikemičnim indeksom in izognili se boste veliko, če ne večini, bolezni ki so povezane s prehrano.
Na internetu obstaja kar nekaj obširnih in podrobnih seznamov živil z glikemičnim indeksom.
http://www.mendosa.com/gilists.htm
http://www.glycemicindex.com/
http://www.ajcn.org/cgi/content/full/76/1/5/T1
http://www.montignac.com/en/ig_tableau.php

Za vsakdanjo rabo pa lahko olajšamo uporabo teh seznamov tako, da si sestavimo dva seznama. “Slaba hrana” – živila, ki imajo visok glikemični indeks in drugega „Dobra hrana“ – živila, ki imajo nizek glikemični indeks.
Morda ste opazili, da so “dobra” živila  med drugim meso, zelenjava, sadje, oreški in semena, v surovem ali presnem stanju in da so med slabimi mnoga obdelana, predelana, kuhana, pečena… živila. Obstaja nekaj pomembnih izjem, vendar pravilo je jasno vidno in zelo poučno.
Visoko glikemična ali “slaba hrana” ponavadi vsebuje škrob, sladkor ali predelana živila, kot so kruh, testenine, riž, krompir, žitarice ter sladice.
Več kot le nekaj raziskovalcev je dokazalo, da imajo živila z nizkim glikemičnim indeksom omejen rok trajanja in jih najdemo izven trgovin z živili. Medtem pa imajo živila z visokim glikemičnim indeksom precej daljši rok uporabnosti in se običajno nahajajo na policah trgovin.
Ta pristop z dvema seznamoma  je poenostavitev veliko bolj obširnih in natančnih prehranskih sistemov, ki so jih zasnovali Sears, Eades, Cordain, Atkins, in Heller.
Na kratko ga lahko povzamemo:
Jej več „dobre hrane“ in manj „slabe“ in boš deležen večine dobrih učinkov, ki jih prinašajo bolj zapleteni sistemi, ki jih je težje izvajati.

Vir: Prevod članka Glycemic index

Dobra hrana – slaba hrana

23.12.2009

 

Dobra hrana
Nizek glikemični indeks (GI<55)
Ananas Korenje Pasijonka
Avokado Kosmulje Pesa presna
Beljakovine v prahu Kruh (>50% ržen, 100% intgralni, Pinjole
Beluši ajdov, kamutov, esenski) Pistacije
Borovnice Kumare Pomaranče
Breskve sveže Lešniki Por
Brokoli Limone Radič
Brstični ohrovt Majoneza nesladkana Repa presna
Brusnice sveže nesladkane Maline Ribez
Bučke Mandarine Riž (rjav, basmati,
Bučna semena Mandljevo mleko divji)
Cvetača Mandlji Robidnice
Čebula Marakuja Sezamova semena
Česen Marelice – sveže ali suhe nsldkne Sir
Češnje Marmelade nesladkane Skuta
Čičerika Mečarica (riba) Slive suhe ali sveže
Čokolada (>85% kakav) Melone Soja
Endivija Meso – puran Sojine klobasice
Fige sveže Meso – govedina Sojino mleko
Fižol Meso – jagnjetina Solata
Gobe Meso – losos Sončnična semena
Gorčica nesladkana Meso – piščanec Spirulina
Granatno jabolko Meso – svinjina Špinača
Grenivke Meso – tuna Tahini
Grozdje presno Meso – kozica(morski rakci) Tempeh
Hruške Mleko Tofu
Ingver Murve Voda
Jabolka sveža in suha Nektarine Zelena
Jagode Olja Zelene solate
Jajca Oljke Zelje
Jajčevci Orehi
Jogurt Oreški brazilski
Kalčki Oreški indijski
Kikiriki (-jevo maslo) Oreški makadamija
Kislo zelje Ovsena kaša
Kivi Paprika
Kokos sveži Paradižnik svež in suh
Kokosovo mleko Paradižnikova omaka

 

 

Slaba hrana
Visok glikemični indeks (GI>55)
Ananas v konzervi Pekovska peciva
Banane sveže zrele Pesa kuhana
Breskve v konzervi/soku Pizza
Brusnice sušene sldkne Pokovka
Buče Pomfrit
Čips (koruzni, kropirjev) Preste
Čokolada Pšenični zdrob
Datlji Puding
Džemi, marmelade sladkane Repa kuhana
Fige suhe Rezanci
Fižiol pečen ali kuhan Riž – večina vrst
Grah Riževo mleko
Grozdni sok Rogljički
Kakiji sveži zreli Rolade
Ketchup Rozine
Kolački Sladkor
Korenje kuhano Sladoled
Koruza Slajen sadni sok
Koruza – polenta Testenine
Koruzni kosmiči Toast
Koruzni škrob Topinambur
Kostanj Vaflji (riževi, amarantovi)
Krekerji Žitarice
Krofi Žitni instant izdelki
Krompir (kuhan, pečen)
Kruh (beli, rižev, rjavi, ržen, sadni, polnozrnati)
Kuskus
Mango svež zrel
Marelice v konzervi/soku
Med
Melasa
Mufini
Njoki
Omake za meso
Omake za žar
Ovseni zdrob
Palačinke
Papaja

 

Vir: Prevod članka Glycemic index

Križi in težave presne hrane

4.12.2009

Pri presni hrani ni najtežje vzpostaviti in držati nov sistem prehrane.
Najtežje je gledati okoli sebe ljudi, ki imajo težave, ki bi jih mogoče lahko rešili zgolj s presno hrano. Ti ljudje imajo pogosto hude zdravstvene težave – celo takšne, ki ogrožajo življenje. Hkrati pa na presno hrano gledajo zviška ali jo imajo za radikalno izbiro – svojo prehrano pa za “normalno”. Resnica je seveda ravno obratna, toda oni je niso zmožni videti ali jo celo nočejo videti.

Kako se znebiti sadnih mušic?

2.12.2009

Fruit-flies

Če jeste večinoma presno hrano, je vaša kuhinja polna sadja in zelenjave. Če imate sadje, imate tudi sadne mušice.
Nadležne male mušice, ki se pasejo po vaših hruškah in jabolkih in tam odlagajo jajčeca.

Kako jih pregnati?

Korak # 1: Najprej odpravite razlog, zaradi katerega so se pojavile.
Vse podpluto, prezrelo ali pokvarjeno sadje in zelenjavo odstranite. Če so poškodbe majhne ga porabite ali shranite v hladilnik. Če so velike, ga zavrzite.
Očistite lijak v kuhinji. Ta je ponavadi poln mikro ostankov hrane, ki privablja mušice.
Vsaj tedensko temeljito očistite tudi vse naprave, ki jih uporabljate za pripravo hrane in so na odprtem.
Izpraznite, temeljito očistite in dobro pokrijte vse kante za odpadke, ki jih imate v kuhinji.

Korak # 2: Vaba za sadne mušice
Zdaj, ko ste naredili kar je v vaši moči, da mušice ne bi imele hrane in gojišč, jih uničite, kar jih bo še ostalo. Naredite mešanico, ki jih bo privabila in pokončala.

V večji skledi zmešajte:
1,5 L vode
2 žlici sladkorja
2 žlici belega kisa
2 kapljici detergenta za posodo

Mešanico postavite na pult blizu nahajališča mušic. Ko se naberejo na površini odlijete tekočino in jo po potrebi nadomestite.

Vir: Raw Food Health Blog

Optimalna prehrana za zdravje in dolgoživost

25.11.2009

Centarians
14. januarja 2006 se je skupina zdravnikov, profesorjev in kuharskih mojstrov presne hrane zbrala na Hipokratovem zdravstvenem inštitutu v West Palm Beach, Florida, na prvem mednarodnem srečanju Living Food Summit.
Od takrat so se srečali še dvakrat – 28. aprila 2007 in 2. maja 2009 – in sestavili seznam petnajstih priporočil za zdravo in dolgo življenje.

Prehrana naj:
1. Bo veganska (brez živalskih proizvodov, tako kuhanih kot presnih)
2. Bo ekološka.
3. Bo polnovredna (nerafinirana).
4. Vsebuje vsaj 80% presne hrane. Preostanek naj bo veganska, polnovredna in ekološka hrana.
5. Vsebuje čim več vitaminov, antioksidantov in rastlinskih hranil.
6. Vsebuje veliko mineralov.
7. Vsebuje veliko s klorofilom bogatih zelenih živil.
8. Vsebuje ustrezno količino popolnih rastlinskih beljakovin.
9. Zagotavlja čim boljšo hidracijo organizma. To dosežemo z visokim deležem živil z veliko vsebnostjo vode in s pitjem čiste izvirske vode.
10. Vključuje presne zelenjavne sokove.
11. Vsebuje vse esencialne maščobne kisline iz naravnih virov – rastlin.
12. Bo zmerna, vendar kalorično zadostna.
13. Vsebuje le malo do zmerno sladkorja in izključno iz polnovrednih virov hrane (Sadjejedstvo se močno odsvetuje.)
14. Vsebuje minimalno vendar zadostno količino neobdelane soli (odvisno od vašega ustroja).
15. Bo optimirana za razstrupljanje in obnavljanje organizma.

Poleg tega opozarjajo:
– Jemo lokalno, zrelo in sezonsko hrano.
– Pomanjkanje vitaminov B-12 in D-3 je običajno ne glede na vrsto prehrane. Uživanje dodatkov vitamina B-12 je nujno. Ustrezno raven vitamina D-3 ohranimo z zadostno izpostavljenostjo soncu. Če izpostavljenost ni zadostna, uživajmo rastlinske dodatke vitamina D-3.
– Pijače in hrana, ki vsebuje kofein (npr. kakav, čokolada, kava, pijače s kofeinom) in alkohol povzročajo odvisnost (celo v svoji presni obliki) in se zelo odsvetujejo.
– Ta način prehranjevanja se lahko še dodatno individualno prilagodi potrebam posameznika. Pri tem upoštevamo zgornjih 15 priporočil.
– Koristi, ki smo jih deležni, če se prehranjujemo po teh načelih so večje, če se načel trdneje držimo in manjše, če se jih držimo bolj ohlapno.
– Ta priporočila bodo v prihodnosti dopolnjena glede na nova spoznanja prehranske znanosti.
– Prehrana je ključni dejavnik zdravega življenja. Poleg prehrane so pomembni dejavniki še telesna vadba, izpostavljenost soncu in tudi psihološko zdravje. Tudi preprečevanje stika in vnosa strupov iz okolja je bistvenega pomena.

Priporočila so sestavili:

Fred Bisci, PhD – USA
Tamera Campbell – Vision – USA
Katharine Clark, RN, CMT, CCT – USA
Brenda Cobb – Living Foods Institute – USA
Gabriel Cousens, MD, MD(H) – Diplomat American Board of Holistic Medicine – USA
Anna Maria Clement, CN, NMD, PhD – Hippocrates Health Institute – USA
Brian Clement, CN, NMD, PhD – Hippocrates Health Institute – USA
Karin Dina, DC – RawFoodEducation.com – USA
Rick Dina, DC – RawFoodEducation.com – USA
Dorit – Green Lifestyle Film Festival – USA/Israel
Carole Dougoud – Institute Haute Vitalite – Switzerland
Kare Engstrom – Dietician – Sweden
John Eagle Freedom – Health City – USA
Laura Gonzalez – GWAH Healing Institute – USA
Jane Holmes – Living Foods Institute – USA
Elizabeth Kapadia, DN – GWAH Healing Institute – USA
Viktoras Kulvinskas – “Grandfather” of the Living Foods Movement – USA/Costa Rica
Dan Ladermann – Institute for Vibrant Living – USA
Marie Christine Lhermitte – Chemin du mas Magnuel – France
George Malkmus – Hallelujah Acres – USA
Rhonda Malkmus – Hallelujah Acres – USA
Paul Nison – The Raw Life – USA
David Rainoshek, MA – JuiceFeasting.com – USA
Katrina Rainoshek – JuiceFeasting.com – USA
Claudine Richard, Naturopath – France
Michael Saiber – Vision, E3Live – USA
Jameth Sheridan, ND – HealthForce Nutritionals – USA
Cherie Soria – Living Light Culinary Institute – USA
Diana Store – RawSuperfoods.com – UK/The Netherlands
Jill Swyers – Living Foods For Health – UK/Portugal
Walter J. Urban, PhD – USA/Costa Rica

Skelenje zob

7.10.2009

ScreenCap-0359

Veliko vegetarijancev, veganov in presnojedcev ima težave z zobmi. natančneje s skelenjem ob stiku dlesni in zoba.

To je bil tudi moj (občasno hud) problem. Na mestu, kjer dlesen pokrije zob, se je dlesen umikala in ob ščetkanju se je redno pojavljala prebadajoča bolečina. Poskušal sem z raznimi super-duper zobnimi kremami, vendar se ni prav nič spremenilo. Ko sem ščetkal zobe po čisto vsakem obroku (do 6 x / dan) je bilo čisto malo bolje. Potem pa sem si rekel, da je pa mogoče le res, da za vsako bolezen raste rožca in se spravil raziskovat.
Prebrskal sem nekaj knjig, si izpisal vsa zelišča pri katerih se je omenjalo blagodejno delovanje v ustni votilini in začel od začetka preizkušati.
Imel sem neverjetno srečo, da sem že pri drugem poskusu odkril rešitev za mojo težavo.
Zjutraj in zvečer sem si skuhal ŽAJBLJEV čaj in izpiral usta z njim. Že po nekaj dneh je bilo bolje, po dveh tednih čisto v redu. Odkar sem končal kuro je mogoče mesec dni in še vedno je v redu.Takšna je moja izkušnja – upam da bo še komu pomagalo.

Kuhanje žajbljevega čaja:
– zavreš 3 dcl vode
– streseš gor čajno žličko žajblja
– počakaš 5 minut
– precediš in ohladiš
– piješ po požirkih, ki jih prežvrkljaš po ustih preden pogoltneš

Obstaja pa še enostavnejši in predvsem bolj presnojedski način. Nekaj svežih ali posušenih lističev žajblja daš v usta, namočiš s slino in žvečiš.

Ena banana na dan drži zdravnika stran

23.09.2009

Bral sem tole in se nisem mogel upreti skušnjavi, da prenesem na svoj blog.
Oprostite, da je neprevedeno.
Če povzamem na kratko, banana:
– lajša depresivna stanja
– lajša težave PMS (predmenstrualni sindrom)
– zdravi slabokrvnost
– pomaga uravnavati krvni pritisk
– izboljšuje delovanje možganov
– odpravlja zaprtje
– odpravlja mačka po prekrokani noči
– odpravlja zgago
– lajša jutranje slabosti
– lajša mesta piko komarjev (mesto pika podrgnemo z notranjo stranjo olupka)
– umirja nervozo
– pomaga pri čiru na želodcu
– uravnava temperaturo
– pomaga pri odvajanju od kajenja
– lajša stres
– znižuje nevarnost kapi
– odstranjuje bradavice
– odstranjuje trne (čez noč zalepimo olupek čez trn in encimi v banani razkrojijo kožo nad trnom in trn)

Po enem letu

11.09.2009

Nedavno je minilo eno leto odkar sem se odločneje podal na pot boljšega življenja in odkar pišem ta blog.
V tem letu sem marsikaj spoznal, izkusil, dognal.
Nekaj glavnih povzetkov:

A: Hrana je bistveni temelj zdravja. Zelo narobe je, če se pri hrani odločamo samo po tem, kaj nam prija, kaj je prijetno in okusno za jed. Če jemo samo, kar nam je dobro, si lahko delamo zelo slabo. In nekoč bo prišel račun oz. posledice. Pravijo, da v naravi ni nagrade in ni ni kazni, so samo neizogibne ustrezne posledice.

B: Vsakodnevno zadostno gibanje je drugi bistveni temelj zdravja in dobrega počutja. ‘Zadostno’ ne pomeni desetminutno pohajkovanje s psom na sprehodu. Mišice se morajo utruditi in človek se mora vsaj enkrat dobro zadihati. Če ni gibanja, je skrb za prehrano veliko manj učinkovita. Če ni gibanja, duhovnost hitro postane formalnost brez vsebine.
Zadostno gibanje krepi mišice, izboljša nočno spanje in če se gibljemo zunaj smo spotoma še izpostavljeni soncu.

C: Tretji temelj zdravja je spanje. Zadostno in kvalitetno. Za to pa se je potrebno tudi malo potruditi. Ne gre kar samo od sebe.
Moja izkušnja je, da koristi: 1. gibanje čez dan, 2. dovolj sončne svetlobe čez dan, 3. manj gibanja zvečer, 4. manj svetlobe eno uro pred spanjem, 5. nič kave.
Ugotovil sem tudi, da je zame na dolgi rok potrebnih 7,5 do 8 ur spanja. Kakšno noč že gre z manj, nikakor pa ne cel teden. Pri tem je treba pripomniti, da nikoli ne pijem kave ali drugih poživil in da ob zadostnem spanju in pravi hrani lahko delam na 100% cel dan. Tudi popoldne sem svež, se lahko koncentriram na delo, lahko ustvarjam.

D: Presna hrana je najboljša vrsta hrane, ki sem jo preizkusil v svojem življenju. Doslej sem jedel običajno hrano, vegetarijansko, 0% ogljikovih hidratov in presno, pa še kaj vmes. In moja izkušnja, ki mi bo ostala za vse življenje je pozitivna izkušnja s presno hrano. Upam, da nikoli več v življenju ne bom zdrsnil pod 70% zaužite presne hrane.

E: V tem letu se je izboljšalo ali povsem izginilo kakšnih deset zdravstvenih težav ali motenj. Večinoma to še niso bile bolezni, ampak bile pa so moteče zadeve, ki so kazale, da nekaj ni v redu. Primer: trzanje mišic. Zdravnik ni vedel nič, malo je sumil na pomanjkanje “kakšnih vitaminov ali mineralov”, vendar nič določnejšega. S presno hrano se je ta motnja spotjo odplaknila.

F: Ljudje ne bi smeli jesti hrane, ki po svojem bistvu ni hrana. Vse kar močno predelano pride s tekočih trakov tovarn niti od daleč ni hrana. To je denaturirana predelana hrana z vsemi mogočimi dodatki, ki niso dodani zato da bi varovali naše zdravje. Praviloma so dodani zato, da se poveča dobiček od prodaje. Daljša obstojnost hrane na polici v trgovini, lepši izgled, ojačan okus služijo samo povečanju dobička.

G: V tem letu sem postal veliko bolj (upam, da res, da ni to le moje opažanje) strpen, manj razdražljiv. Lažje počakam z reakcijo na kakšne otroške neumnosti, dokler se malo ne ohladim. Vzrok spremembi vidim zgolj v hrani.

Upam na še kakšno takšno leto.

 

Hrana in duhovnost

7.09.2009


Pretekli vikend sem preživel na nekem seminarju o načrtovanju sistemov, ki služijo človeku, t.j. načrtovanju permakulturnih sistemov. Sam imam namen tak podporni sistem uporabiti predvsem v kmetijstvu, ki je tudi izvorno področje permakulture. Sliši se precej oddaljeno in kunštno, v resnici pa gre za povratek nazaj k zdravi kmečki pameti, ki ji dodamo precej vedenja o rastlinah, habitatih in dodamo še precej izkušenj in trikov, ki so jih permakulturniki nabrali spotoma, ko so se ukvarjali s kmetijstvom.

V tem razmišljanju pa bi se osredotočil na nekaj drugega – če bom še kaj pisal o permakulturi bo to verjetno na mojem kmetijskem blogu, ki je zaenkrat še ves prazen… trenutno veliko delamo in ni časa za pisanje.
To nekaj drugega pa je primerjava tega dogodka z drugimi sorodnimi izobraževalnimi, zelo podobnimi dogodki, ki sem jih obiskoval pretekla leta.
Vsako leto greva z ženo na zakonske duhovne vaje, ki jih pripravlja gibanje Najina pot. Zadnjih nekaj let sem bil nekajkrat tudi na osebnih duhovnih vajah v tišini. In zelo zanimiva je primerjava po dveh dimenzijah: duhovni in telesni.

Permakulturna delavnica preteklega vikenda je bila s telesnega vidika (tu mislim predvsem gibanje in prehrano) odlična. Imeli smo kuharja, ki je izvrstno in zdravo kuhal. Jedli smo vegetarijansko hrano, vendar ne kakršnokoli. Juhe npr. so bile sestavljene iz mnogovrstne ekološke divje hrane, ki raste na posestvu, kjer smo bili. Hrana sicer ni bila presna, kar bi meni še bolj odgovarjalo, toda tega ne moreš pričakovati na takem dogodku. Tako sem malo izbiral in njihovo hrano dopolnjeval s hruškami, slivami, oreški in grozdjem. Kruh npr. je bil prvovrstno presenečenje. Popolnoma tašen, kot ga sami doma pečemo zase. Povsem polnovreden kruh čokoladno rjave barve (ki ni pobarvan) in precej manj rahel kot tisti iz trgovine. Zmleto žito, ki ga celega spečemo. Jaz tega sicer nisem jedel, ker mi par hrušk ali sliv veliko bolj odgovarja. Vendar pa smo se že kar navadili, da občasna prehrana izven doma pomeni komplikacijo najmanj pri kruhu za vse nas ne le zame, ki sem večinoma presnojedec. Tukaj ni bilo tako. Počutje za mizo je bilo kot doma.
Tudi gibanja je bilo na tej delavnici sorazmerno dovolj. Za telesni vidik je bilo torej zelo dobro poskrbljeno.

Pa duhovna dimenzija?
Očitno je, da je ozadje slovenskega permakulturnega gibanja nekakšna astralna, ezoterična duhovnost energij. Mogoče samo zato, ker se pri nas s permakulturo ukvarjajo ljudje, ki jim je New Age blizu. Mogoče je permakultura izvorno duhovno indiferentna – se ne naslanja na to ali drugo duhovno ozadje, kar bi bilo po mojem mnenju zelo pravilno. Premalo poznam dogajanje v permakulturnem gibanju drugod po svetu, da bi lahko sodil na splošno. Vem npr. da Permaculture Magazine, ki izhaja v Veliki Britaniji prinaša samo članke o permakulturi in zraven ne meša drugih področij, kot npr. duhovnost ali prehrana. V njem dobiš članke o vegetarjanstvu kot tudi tiste o gojenju živali na kmetiji (ki se jih v končni fazi poje). Več pa ne poznam.
Vsaj na tem seminarju pa bi človek z nezadostno širino zelo hitro povezal New Age, pa tudi vegetarijanstvo s permakulturo.
Sam zajemam iz izjemno bogatega katoliškega duhovnega bazena. Jaz tam dobim zase neprimerno več, kot lahko ponudi astralna duhovnost, ki se začne in konča pri meni, ki v središče postavlja majhen, nestalen, zmotljiv JAZ. Zato mi je bil ta vikend nekoliko duhovno podhranjen.

Na drugi strani pa so omenjene katoliške duhovne vaje, kjer sem v preteklih letih dobil ne samo zdrav odnos do transcendentnega, do velikega, stalnega in vednodobrega Boga, ki je oseba in neka meglica, energija. Dobil sem tudi na kupe dobrih napotkov na osebnostnem, medosebnem, psihološkem, zakonskem… področju. Vsako leto znova, ko grem ali gremo na duhovne vaje, ugotovimo da so nepogrešljive. Bolj potrebne kot dopust. Vendar pa se z vsakih duhovnih vaj željno in hrepeneče vračamo v domačo kuhinjo, ki je neprimerno bolj zdrava in v končni fazi boljša za jedca, kot samostanska kuhinja, ki smo je deležni na duhovnih vajah. Tam (očitno prez pomislekov) še vedno ponujajo margarino, dokaj mastne in slane juhe, umetne sokove za pijačo (ponavadi močno sladkane domače ali pa najcenejše iz Mercatorja), belo bel kruh, ki ga moraš pojesti pol štruce, da želodec zasluti, da je mogoče nekaj dobil in podobno hrano. Tovrstno hrano je zelo veliko ljudi, ki jim je kar mar do lastnega zdravja na dolgi rok, že zdavnaj izločilo in nadomestilo boljšimi alternativami. Toda v samostanih živi tudi tradicija… ki včasih ni dobra. Poleg tega ponavadi na duhovnih vajah manjka časa za zadostno telesno dejavnost. Na nekaterih je to pomanjkanje bolj, na drugih manj resno.

Permakultulturna delavnica ima zame torej velik prehransko-gibalni plus in duhovni minus. Duhovne vaje imajo velik duhovni plus in prehransko-gibalni minus.

Z ženo sva razmišljala, da bi bilo treba oboje združiti, vendar sva se hitro domislila težave, ki bi nastala. Če bi združili plusa obeh izobraževalnih dogodkov, bi zelo zožili krog ljudi, ki bi jih tak dogodek pritegnil. Zato je verjetno prava pot, da se vsak dogodek osredotoči na področje, ki je osnovni namen tega dogodka, glede ostalih domenzij po podpira in omogoča čimvečjo raznolikost.
Tako meni osebno zelo ustreza, če lahko na duhovnih vajah sam poskrbim za svojo prehrano in če bi na permakulturni delavnici obravnavamo samo permakulturo brez primesi, ki niso nujne.

Prof. Arnold Ehret o presnojedstvu

5.09.2009

RawFood

Ko bo vaša kri v možgane prinašala snovi iz presne hrane, bodo ti delovali na način, ki vas bo presenetil. Vaše nekdanje življenje se vam bo zdelo kot oddaljene sanje in prvič v svojem življenju se boste prebudili v resnično samozavedanje.

Vaš um in mišljenje, vaši ideali, navdihi in želje, vaš način mišljenja se bodo spremenili v temeljih. Na svoje prejšnje stanje boste gledali kot na stanje berača, če bi ga primerjali s sedanjim.

Vaša duša bo kričala od veselja in zmage nad vso bedo življenja, ki ste jo pustili za sabo. Prvikrat boste občutili utripajočo vitalnost v svojem telesu.

Prof. Arnold Ehret v svoji knjigi “Rational Fasting”

Marija pomagaj

13.07.2009

Brezma04

V soboto smo bili na Brezjah.
V baziliki sem gledal ljudi. Stare in malo manj stare, v glavnem pa vse premlade za betežnost in bergle…
In sem se spraševal, koliko lastne bede si ljudje nagrizemo z lastnimi zobmi. In potem hodimo na Brezje jamrat in stokat.

Že stari so vedeli povedati: Če iščeš svoje zdravje, ga išči v svojem krožniku.

Potem sem se spomnil, kar sem bral v zadnjih dveh ali treh knjigah o presni hrani, namreč da človek v predpaleolitskem obdobju svojega bivanja na zemlji ni poznal degenerativnih artritičnih obolenj. Da arheološke najdbe potrjujejo, da so se okvarjeni sklepi začeli pojavljati s časom, ko je človek začel uporabljati ogenj in predelovati hrano, ki jo je ujel ali nabral.

Kuhamo, pečemo, meljemo in potem jemo. Ker učinki niso takojšnji, jih ne vidimo. Če preberemo knjigo, ki opozarja na to, se obrnemo stran.
“Ko pa je tako dobro”, rečejo ljudje. Ali pa:“Odkar pomnim so ljudje jedli kruh, nihče mi ne bo govoril, da je prav kruh kriv”.

Da ne bo kdo rekel, da govorim na pamet, si lahko prebere kakšno knjigo. Npr. Raw food nutrition avtorja Bruna Comby-a ali The sunfood diet success system avtorja Davida Wolfe-ja. Na žalost zaenkrat samo v angleščini, dokler Google ne bo izpopolnil prevajalnika… 🙂

No, kakorkoli že, mislim da ne bi smeli iskati tolažbe za bedo, ki si jo naredimo sami, ampak bi morali poiskati znanje in bedo odpraviti – vsaj tisti del, ki je v naši oblasti. Za ostalo pa ni več greh, če gremo po tolažbo na Brezje.

Vitamin B12 in presna prehrana

11.06.2009

Pri presni prehrani naj bi bilo pomanjkanje vitamina B12 resen problem. Spodnji izseki iz knjige Vitaminski priročnik, 4. izdaja (Handbook of Vitamines, 4th edition) avtorjev Janos Zempleni, Robert B. Rucker, Donald B. McCormick in John W. Suttie to potrjujejo.

Prehranski viri vitamina B12 
B12 sintetizirajo izključno prokariotski mikroorganizmi. (prokaryotic microorganisms).
Prežvekovalci dobijo B12 od mikroorganizmov preželodca.
Nekatere živalske vrste pridobivajo B12 z uživanjem lastnih iztrebkov ali s fekalno kontaminacijo hrane, ki jo jedo. Za ljudi in druge vsejede pa je edini vir B12 (če ne uživamo dodatkov) hrana živalskega izvora. Največje količine B12 se nahajajo v jetrih in ledvicah (>10 mg = 100 g mokre teže), najdemo ga v školjkah, v mesu organov in mišic, v ribah, piščancih in mlečnih izdelkih (jajca, sir in mleko). Slednji vsebujejo manjše količine (1-10 mg = 100 g mokre teže).
Vrtnine, sadje in vsa druga živila neživalskega izvora so brez B12, razen če so kontaminirani z bakterijami. 
B12 v hrani se na splošno ne uniči s kuhanjem.

 

Kako imeti pod nadzorom sladkor v krvi?

29.05.2009
  1. Izločite živila z visokim glikemičnim indeksom iz vaše prehrane. To so živila z indeksom 70 ali več. To so beli kruh, večino žit, instant riž, krompir, polnomastno mleko, sladkor…
  2. Dodajte živila z majhnim glikemičnim indeksom, kot so polnozrnati kruh, kuskus, stročnice, 1% mleko, skuta, ribe, piščanec in veliko sadja. Živila z nizkim glikemičnim indeksom imajo indeks 55 ali manj.
  3. Zmerno jejte živila z indeksom od 56 do 69. Živila s srednjim glikemičnim indeksom (56-69) so: 2% mleko, sir, svinjina in jajca.
  4. Zavedajte se, da priprava hrane spremeni glikemični indeks. Bolj ko obdelate ali skuhate hrano, višji postane glikemični indeks. Sadje ima nizek glikemični indeks, sadni sok pa visokega. Hitro kuhan oves ima višji indeks kot počasi kuhan.
  5. Vključite dobre maščobe v vašo prehrano in jih jejte z ogljikovimi hidrati. Maščobe bodo znižale glikemični indeks ogljikovih hidratov, če jih boste jedli skupaj.
  6. Testirajte raven glukoze v vaši krvi bodisi pri zdravniku ali s pomočjo naprav za domače testiranje. Tako boste videli, kako različna živila vplivajo raven sladkorja v krvi.

Prevod s te spletne strani.
Več o glikemičnem indeksu tukaj.
Tabela tukaj.
Baza glikemičnih indeksov vseh vrst živil.

Kaj nam poskušajo prodati kot presno hrano, pa to ni

19.05.2009

Mandlji, brazilski oreški, kakav, indijski oreški, razno suho sadje, zmrznjena zelenjava, zmleti mandlji, sokovi, makadamija oreški, javorovov sirup, jedilni kvas, ovseni kosmiči, večina olivnih olj, olive, vsi sladkorji, tahini, divji riž in verjetno še kaj…

Podrobnosti tukaj.

Zakisanost organizma prej vs. zdaj

14.04.2009

Prilagam sliki mojega pH diagram za dva tipična dneva dveh odbobij.

Prvo je obdobje, ko sem bil na kandidni dieti. V tem obdobju sem jemal tudi prehranske dodatke (klamatske alge, vitamine, probiotike)

ScreenCap_001 2009.04.13 11.33

Drugo pa je sedanje obdobje, ko jem presno hrano. Zdaj ne jemljem nobenih prehranskih dodatkov.

ScreenCap_002 2009.04.13 11.35

Kot se vidi, sem takrat začel dan izrazito zakisan na pH 5,5. Zdaj ga začnem z 7.0.
Čez dan sem prilezel do 7,3 , zdaj do 7,6.
Takrat je bila srednja dnevna vrednost 6,7, danes je 7,3. Razlika sep ozna tudi na počutju.

Velikonočna polomija

13.04.2009

Easter_egg

Lahko bi pričakoval, da se bo kaj takega zgodilo.
Težave z velikonočno prehrano, namreč.

Za velikonočni zajtrk sem pojedel štiri rezine piščanje šunke, na katere sem namazal lahko majonezo na dve rezini in hren na dve rezini. To je bilo vse. No, kakšno uro in pol preden smo jedli ta – družinski velikonočni zajtrk,  sem jedel še svoj običajni zajtrk: 1 grenivko, 3 pomaranče in 150 g avokada.

Dopoldne sem preživel popolnoma brez kakršnihkoli nelagodij v prebavi in posledic. Za kosilo sem jedel sok iz regrata in korenčka, nekaj suhega sadja namočenega v vodi, malo soparjenega korenja in (pozor) nekaj žlic krompirja praženega na olivnem olju, ki je bil začinjen s kurkumo. Slastno, ampak ubijalsko. Prav kmalu po kosilu sem se zvalil na kavč in obsedel z obrati na 5% svojega povprečja zadnjih nekaj tednov. Še vse popoldne je bilo tako. Šli smo na družinski izlet na bližnji hrib in komaj sem se vlekel. Bolje je bilo šele naslednje jutro – danes.
Tudi po drugih znakih je bilo jasno, da zajtrk in/ali kosilo v mojih prebavilih gnije in da bo treba počakati, da “gre skozi” preden bom spet v normalnem stanju.

Izkušnjo jemljem kot opomin na to, kako je bilo “prej” in kako je še vedno lahko. Ta izkušnja me je še bolj utrdila v prepričanju, da moj stari način prehrane ni zame in se bom v prihodnje zelo trdno držal nove – presne prehrane.  Ne zato, ker bi bila edina prava, ampak zato ker meni po dosedanjih poskusih najbolj odgovarja.

Na presni hrani sem od začetka marca 2009 in sem še vedno velik začetnik. Dieto moram popraviti – vključiti več listnate zelenjave, ugotoviti, kako pojesti dovolj kalorij iz sadja in kako sploh pojesti dovolj kalorij, da se v doglednem času malo okrepim. Pri vsem tem moram še paziti, da se izogibam začetniškim napakam, ki bi lahko ogrozile moj uspeh s presno hrano. Tega nikakor ne želim. Še veliko dela torej…  Ampak smer je začrtana in jasna.

Dnevnik prehrane

9.04.2009

Prejšnji teden sem na spletu odkril prehranski dnevnik.
Odprtje računa je brezplačno. Na začetku vpišeš svoje podatke (spol, starost, življenjski stil, težo…) in pa cilj, ki bi ga rad dosegel. Npr. do novega leta shujšati za 10 kg. Moj cilj je do novega leta pridobiti nazaj svojo običajno težo – 75 kg.
Določiš tudi, kakšno prehransko dieto želiš vpeljati ali ohraniti. To narediš tako da določiš procent kalorij, ki bi jih želel dobiti iz maščob/ogljikovih hidratov/beljakovin. Zelo zdrava razporeditev  je npr. 10/80/10. Razporeditev, ki jo priporoča, mislim da FAO, pa je 15/70/15.

In potem si vpisuješ, kaj in kdaj si jedel. In spletna stran ti računa in daje osnovno povratno informacijo. Zelo uporabno.

Takoj, ko sem zadevo postavil in začel vpisovati, sem opazil da jem premalo kalorij. Nadalje, da jem premalo zelenjave (dobil sem premalo kalcija in železa). Nekaj dni sem se malo basal, nakar je glede količine steklo in zdaj z lahkoto pojem dovoljšno količino sadja, da zadostim kaloričnim potrebam. Tudi na dneve, ko 8 ur fizično delam ni nobenih problemov.

ScreenCap-0100

Presna hrana je zakon!

8.04.2009

Res ni rešitev vseh tegob in težav.
Ni čudežna palčka.
Je pa zelo pomemben del mozaika – ne samo delček, ampak večji del mozaika, ki mu pravimo zdravje v najširšem pomenu besede.

Ko sem poskusil s presno hrano, sem opazil izboljšanje počutja od dobrega na odlično. In potem sem (kot vsak človek) delal napake: jedel kuhano hrano, pa koncentrirano, pa preveč oreškov, preveč avokada… in opazil slabše stanje. In tako se mi počasi slika jasni – 100 % presna hrana (sadje, sadeži, zelena zelenjava, zadosti solate in za dodatek oreški in semena) so zakon.

Ljudi okoli mene je strah, kaj bo z mano. Da se bom enostavno posušil, kot se je slikovito izrazila obiskovalka mojega bloga ali preprosto usahnil…
Mame od blizu in daleč zmajujejo z glavo.
Očetje se zmrdujejo v svoji veri, da dedec mora jesti kot dedec ali pa ni dedec. Potmetakem šele uničevanje lastnega zdravja naredi dedca!!?? Hvala lepa za takšno moškost.
Oboji pa se ne morejo ločiti od svojih predstav o tem, kaj je normalna prehrana ali pa mogoče zgolj poznanih gurmanskih užitkov. In oboji seveda mislijo, da je presna hrana eno jabolko in en korenček za zajtrk. To pa seveda ni res. Kalorične potrebe telesa morajo biti zadoščene in pri presni hrani so večinoma zadoščene z zrelim in sladkim sadjem. To pomeni, da presnojedec v enem obroku poje npr. pet do sedem zrelih banan ali pet hrušk ali pet kivijev ali vsaj pol velike dinje.

Zaskrbljeni so večinoma tisti, ki ne vedo, kaj je dejansko presna prehrana. Če tako zmajujejo z glavo starši, si rečeš: “OK, ne poznajo in si razlagajo po svoje”.
Če pa proti presni hrani udriha oseba, ki je končala medicinsko fakulteto, se zgražaš, kakšne “strokovnjake” producira naš izobraževalni sistem in kakšni “strokovnjaki” nam predpisujejo recepte in nas “zdravijo”. Strašljivo.

Presna hrana je ZAKON in jo priporočam vsakomur. Ne priporočam pa, da se spustite na to pot na suho. Ne priporočam, da začnete potem, ko ste preberali dva bloga ali en članek v časopisu. Tako ne bo šlo. Začetniške napake bodo hitro končale eksperiment. Vzemite si več časa, preberite vsaj nekaj knjig, vprašajte koga, ki že ima izkušnje in potem začnite. Sicer ne boste uspeli na dolgi rok.
Sam sem dolsej prebral Želiš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!, The raw secrets in 12 steps to raw food. Prva je bolj laična in namenjena splošnemu navduševanju bralstva za presno hrano, zadnji dve pa zelo specifični, polni izkušenj, avtorja načitana in sploh zelo dobri knjigi za presnojedce začetnike.