VPLIV HRANE NA NIVO NAŠE ENERGIJE


Zavedati se moramo, da je zaspanost po hrani znamenje znižanja ravni krvnega sladkorja ali hipoglikemije. Povzroča jo slaba prehrana in je zelo pogosto vzrok kronične ali začasne utrujenosti, značilne za današnji čas. Hipoglikemija pomeni stanje, kadar krvni sladkor pade pod normalno mejo, zaradi česar dobijo naši možgani premalo nujno potrebnega goriva za normalno delovanje. Počutimo se utrujeni in brez moči. Da bi bolje razumeli, kako ti procesi delujejo v nas, poglejmo pojme, kot so ogljikov hidrat, glimekični indeks, inzulin in glikemija.

Ogljikovi hidrati so ena izmed osnovnih hranilnih snovi, kakor so tudi maščobe, beljakovine, mikroelementi in vitamini. Velja razdelitev na enostavne in sestavljene ogljikove hidrate (OH). Enostavni se hitro razgrajujejo v prebavnem sistemu, zato so jim včasih rekli tudi “hitri” sladkorji. Med enostavne OH uvrščamo: navadni beli sladkor, med, sladkorje v sadju in mlečni sladkor. Sestavljeni OH pa izhajajo iz škroba in o njih prevladuje mnenje, da jih je potrebno dolgo prebavljati in zato so jih imenovali tudi “počasni” OH. Med sestavljene OH uvrščamo: žitarice, krompir, stročnice in riž. Vsi ogljikovi hidrati se v prebavilih razgradijo do osnovne gradbene enote vseh ogljikovih hidratov – glukoze. Glukoza je t.i. krvni sladkor in predstavlja ob kisiku vir energije za vse celice našega telesa. Vsa priporočila o zdravi prehrani so do sedaj opozarjala samo na izogibanje enostavnim OH. Nedavne raziskave pa so neizpodbitno dokazale, da je potrebno upoštevati t.i. glikemični indeks OH. Glikemični indeks (GI) predstavlja stopnjo, s katero posamezni OH neposredno po zaužitju vplivajo na spremembo ravni glukoze v krvi (krvni sladkor). Drugače povedano, nam GI OH pove, kako močno bo le-ta neposredno po zaužitju povišal nivo krvnega sladkorja. Na osnovi tega vpliva na krvni sladkor GI razvršča posamezna hranila na lestvici od 0-100.

Po zaužitju hranila z visokim GI pride zelo hitro do povišanja krvnega sladkorja. OH, ki se v telesu razgrajujejo počasi in postopno sproščajo glukozo v krvni obtok, imajo nizek GI, vendar to ne pomeni, da so slabi. Ravno nasprotno. Imajo pozitiven učinek in ugodno vplivajo na naše zdravstveno stanje. OH z visokim GI se hitreje razgrajujejo in povzročajo hitrejše sproščanje glukoze v krvni obtok. Telo potrebuje in ene in druge in ravno pravilna izbira, kdaj in koliko ogljikovih hidratov zaužiti z visokim GI in koliko ogljikovih hidratov zaužiti z nizkim GI, je ključ za optimalen izkoristek le-teh. Spoznali smo, da ima različna hrana različne vrednosti GI in tako zelo različno vpliva na raven krvnega sladkorja. Kakšno hrano naj torej jemo, da bomo dalj časa skoncentrirani in ne bomo utrujeni na delovnem mestu? Zelo hitro bi lahko sklepali, da moramo jesti veliko hrane z visokim GI, kajti takšna hrana nam bo dala hitro veliko moči in tako ne bomo utrujeni. Vendar je takšen sklep popolnoma napačen!

Kaj se dogaja v našem telesu, če zaužijemo hrano z visokim GI? Telo zazna, da smo zaužili hrano, ki ima veliko “hitrih”, enostavnih sladkorjev, saj raven glukoze v krvi narašča. Zvišanje krvnega sladkorja s tujko imenujemo – hiperglikemija. Prebavne žleze (trebušna slinavka) začnejo tedaj izločati v kri velike količine encima inzulina, ki dejansko omogoča, da lahko glukoza iz krvi preide v celice. Brez inzulina ne moremo uporabiti glukoze v mišicah, možganih … Inzulin torej niža raven krvnega sladkorja, s tem da pošlje glukozo v celice, višek glukoze, ki je celice ne morejo uporabiti, pa se v jetrih pretvori v glikogen. S tem inzulin vzpostavi stanje normalne ravni krvnega sladkorja, ki mu s tujko pravimo – normoglikemija. V primeru, da zaužijemo obrok, ki ima visok GI, bo telo prisiljeno izločiti veliko inzulina, ki bo nato zelo hitro znižal raven krvnega sladkorja. Stanje znižanega krvnega sladkorja se imenuje s tujko – hipoglikemija. Začetna visoka vrednost krvnega sladkorja povzroči padec ravni krvnega sladkorja pod mejo normale, kar povzroča utrujenost. Višja kot je torej začetna povišana vrednost krvnega sladkorja (hiperglikemija), hujši je padec krvnega sladkorja (hipoglikemija), huje so izraženi znaki hipoglikemije. Znaki znižanja ravni sladkorja v krvi pa so pogosto: zehanje, zaspanost, pomanjkanje koncentracije, glavobol, utrujenost, celo razdražljivost. Ob tem preži na nas še ena past. Ob hipoglikemiji si nagonsko spet zaželimo hrane z visokim GI, ki bi nas hitro “spravila k sebi”, npr. čokolada, pekovski izdelki iz bele moke, sladke pijače … In seveda nas bo taka hrana “zbudila”, vendar le za kratek čas. Cikel hiper- in hipoglikemije se ponovi in se hitro znajdemo v začaranem krogu kronične utrujenosti in odvisnosti od hranil z visokim GI.

Če ne želimo biti utrujeni po obroku, ne smemo zaužiti hranil z visokim GI, temveč z nizkim! Seveda pa moramo paziti tudi na količino, preobjedanje namreč prav tako vodi v utrujenost. Z nekaj koristnimi ukrepi lahko torej utrujenost na delovnem mestu preprečimo, ali pa vsaj omilimo. Osnova naj bo zdrava in uravnotežena prehrana, sestavljena iz več manjših obrokov z veliko sadja in zelenjave. Če pa na delovnem mestu že posegamo po ogljikovih hidratih, naj bodo takšni z nizkim GI.

Life. Jurij Pivka, univ. dipl. biol.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: