Kakšne probiotike jemati, če sploh?


Probiotics

Probiotiki ali karamele – to je zdaj vprašanje
Spoštovani bralke in bralci. Če sem vas v prejšnji številki dr. precej zamoril s teoretičnim razglabljanjem o delovanju imunskega sistema, oprostite. In če ste si od vsega zapomnili le to, da imunsko dogajanje v črevesju, na katerega močno vplivajo črevesni mikroorganizmi, vpliva na imunski sistem vsega telesa, ste izdelali razred in ste zreli za napredovanje k naslednji lekciji. Tokrat o probiotikih, ki vplivajo na splošno odpornost celotnega organizma. Največ probiotičnih preparatov na trgu vam namreč ponuja prav to.

Če jih boste redno uživali, bo vaš organizem odpornejši proti vsakdanjim okužbam, zmanjšali pa se bodo tudi negativni vplivi stresa na vaš organizem. Dejstva ali reklamne floskule? Dame in gospodje, čas je za resnico!

Mnogi so bili poklicani, a le redki izbrani. Med številnimi probio-tičnimi izdelki, ki se vam ponujajo s polic lekarn in specializiranih trgovin, ali pa kar iz hladilnika najboljšega soseda, je veliko takšnih, pri katerih so trditve o učinkovitosti plod »ekstrapolacije« splošnih podatkov o probiotikih. Te zlahka prepričajo kupca (bojim se, da tudi marsikaterega strokovnjaka za trženje):
1. v izdelku so nekakšne bifidobakterije in laktobacili,
2. večina probiotikov je iz rodov bifidobakterij in laktobacilov,
3. znanstvene raziskave so pokazale, da nekateri probiotiki izboljšajo splošno odpornost organizma,
4. naš izdelek izboljša odpornost organizma.

Zadnja trditev je precej dvomljiva in velikokrat zmotna (če bi bil poslanec opozicije, bi uporabil morda celo izraz lažna). Če ste pozorno prebrali moja prejšnja besedila, ste lahko zasledili, da so koristni učinki povezani z zelo specifičnimi sevi (podvrste) bakterij in da pripadnost nekemu rodu in vrsti s stališča učinkovitosti ne pomeni še nič. Kdaj lahko torej zares trdimo, daje neki probiotični izdelek učinkovit? Takrat, ko je njegova učinkovitost dokazana s kakovostnimi znanstvenimi raziskavami. In takšne so večinoma t. i. dvojno slepe, preverjene s placebom.

Dvojno slepe raziskave, preverjene s placebom
Recimo
, da nas zanima, ali je zdravilo, ki naj bi bilo namenjeno zdravljenju erektilne disfunkcije (impotence), učinkovito. S poskusom bi radi dokazali, da se bo gospodom zrelih let ob uporabi našega zdravila, poimenujmo ga npr. Lulitrdin*, izboljšala njihova seksualna performansa.

Vemo, da je pri spolnosti zelo pomembna duševnost. Če bi gospodom namesto Lulitrdina* dali karamele in jim zatrdili, da bodo izboljšale njihove seksualne zmogljivosti, bi nam po mesecu dni rednega uživanja približno tretjina gospodov to verjetno tudi potrdila. To imenujemo učinek placeba. Če v nekaj trdno verjamemo, ta zadeva pogosto učinkuje. Če bomo hoteli ugotoviti dejansko učinkovitost Lulitrdina*, bomo to lahko naredili le tako, da bomo primerjali učinke pri skupini gospodov, ki bo jemala Lulitrdin*, in skupini, ki bo jedla karamele (placebo).

Če bi skupini, ki bi jedla karamele, povedali, kaj jedo, bi se zgodil učinek placeba (ker večina moških ne verjame, da karamele vplivajo na potenco). Zato posamezni gospod ne sme vedeti, ali smo mu dali Lulitrdin® ali karamele. Temu rečemo slepa raziskava, preverjena s placebom. Ker imamo po statistični verjetnosti v obeh skupinah enako število optimistov (ki upajo, da niso dobili karamel), se bo učinek placeba pri dovolj velikih skupinah preiskovancev izničil.

In kaj je dvojno slepa raziskava? Na koncu raziskave nas zanimajo izsledki. Gospode mora po mesecu dni jemanja naših testnih vzorcev nekdo vprašati, kakšen je bil učinek.

Recimo, da raziskovalec ve, kdo je jemal Lulitrdin* in kdo karamele (placebo). To vedenje nehote (žal včasih tudi nalašč) vpliva na raziskovalčevo duševnost. Zamislite si mlado, čedno raziskovalko, ki želi narediti doktorat iz učinkov Lulitrdina,* ali vsaj zadovoljiti svojega mentorja. Če bo vedela, da ima pred seboj gospoda, ki je ves mesec dobival Lulitrdin,* ga bo pomenljivo pogledala globoko v oči, si poravnala mini krilo in ga vprašala: »Gospod, ali se vam zdi, da je mesec dni jemanja našega zdravila vrnilo nasladni izraz na obraz vaše žene, ljubice, partnerice, partnerja?« (Da ne bi kdo trdil, da smo diskriminatorni do istospolno usmerjenih.) In gospod bo (razen, če je istospolno usmerjen) ob tem vprašanju gotovo zadovoljno, ali pa malce v zadregi, izdavil: »Ja, seveda.« Po drugi strani bo raziskovalka gospoda, ki je jemal karamele, z zdolgočasenim obupom v očeh, zazrtih v vprašalnik pred seboj, vprašala: »No, gospod, povejte, ali ste morda opazili kakšne učinke?« Odgovor bo verjetno, razen če gre za rednega uporabnika metod alternativne medicine: »Zal mi je, ampak nisem.« Če tudi mlada raziskovalka, ki bo vpraševala gospode o učinku, ne bo vedela, kdo je jemal Lulitrdin* in kdo karamele, njena vprašanja ne bodo mogla vplivati na verjetni odgovor. Takšna raziskava, kjer niti preiskovanci niti raziskovalec ne vedo, kdo je dobival aktivno učinkovino in kdo placebo, se imenujejo dvojno slepa raziskava, preverjena s placebom.
In izsledkom takšnih raziskav verjamem tudi jaz!

Okužbe, okužbe
Zima
in pomlad sta čas številnih okužb. Kihamo in smrkamo, kašlja-mo in bruhamo. Včasih imamo zvišano temperaturo in ostanemo doma. Eni pogosteje, drugi manj. Kaj pričakujemo od probiotika, ki naj bi zboljšal splošno odpornost organizma? Predvsem manj okužb in njihov blažji potek!

Kakovostne klinične raziskave so dokazale, da lahko nekateri probi-otiki vplivajo na pogostnost in trajanje vsakdanjih okužb, kot je npr. prehlad. Poglejmo primer konkretnega preparata, ki naj bi vplival na splošno odpornost zaradi več svojih sestavin, vitaminov, mineralov in treh probiotičnih bakterijskih kultur. Da so znanstveniki dokazali, da res tudi probiotiki pripomorejo k večji učinkovitosti, so v dvojno slepi raziskavi primerjali učinek konkretnega izdelka z učinkom tistega, ki je vseboval vse vitamine in minerale v enakih količinah, ni pa probio-tikov (in je imel vlogo placeba). In glej ga zlomka! Izkazalo se je, da so ljudje iz skupine, ki je prejemala celoten izdelek s probiotiki, zboleli manjkrat, imeli blažji potek prehladov, iz službe ali šole so izostali manj dni kot ljudje iz kontrolne skupine. Torej gre za probiotični izdelek, ki res izboljša odpornost organizma pred vsakdanjimi okužbami.

Dragi bralci! Naj vam ne bo nerodno vprašati svojega zdravnika ali farmacevta za nasvet, kateri probiotični izdelek vzemite, če želite zmanjšati pogostnost okužb. Verjetno vam bo znal svetovati. Kakovostni proizvajalci probiotikov se namreč ves čas trudijo obveščati
strokovno javnost o izsledkih dobrih raziskav, ki potrjujejo njihovo. učinkovitost. Nekakovostni pa ne morejo pokazati »papirjev«.

Stres, stres
Že
vrabci na strehah čivkajo, da negativni stres zmanjšuje odpornost organizma, kar je znanstveno dokazano. Ugotovili so, da dlje časa trajajoča izpostavljenost duševnemu stresu zmanjša število celic, ki sodelujejo pri imunskem odzivu, zmanjša se tudi sposobnost njihovega »ukrepanja«. Tako so npr. izmerili takšne imunske značilnosti pri študentih sredi obdobja izpitnih rokov. Porazno! Zanimivo je, da je bila nastala »imunska škoda« ob izpitih izrazito manjša pri skupini študentov, ki so uživali probiotik, ki vpliva na splošno imunsko odpornost. Torej, če ne morete zamenjati profesorja ali šefa, lahko vsaj precej zmanjšajte škodo, ki jo naredita na vašem organizmu!

Če vsi vemo, da je duševni stres škodljiv, jih veliko meni, da telesni koristi organizmu. Figo! Ko so merili imunske parametre pri športnikih pred napornim treningom in po njem, so ugotovili, da tudi resen telesni napor vsaj prehodno precej »potolče« naš imunski sistem. Ko so tem športnikom dajali izbrani probiotik, je fizični napor povzročil manjši upad sposobnosti imunskega sistema. Toliko, če vsekakor hočete teči na maratonu. Seveda poznamo tudi drugo rešitev. Ko so sira Winstona Churchilla ob nekem visokem jubileju vprašali, kako da je še vedno v tako dobri koži (vemo, da je gospod redno spil kakšen liter viskija na dan, kadil cigaro za cigaro in bil z današnjega vidika čezmerno prehranjen), je odgovoril: »Nič športa, mladi prijatelji! Nič športa!« Upam, da tale številka dr. ne bo izšla skupaj s prilogo Polet. Utegnejo biti jezni!

Mlad umre ta, ki ga ljubijo bogovi
So
rekli stari Grki. Staranje namreč povzroča vrsto tegob. Ja, naše telo je v konjunkturi le prvih 20, 25 let. Potem je na vrsti recesija. Res pa je, da si grški bogovi s takšno izjavo ne bi pridobili posebno velike popularnosti. Večina nas je kar zadovoljnih, da le tudi recesija traja kar se da dolgo. Skratka, sposobnosti našega imunskega sistema s staranjem gotovo upadajo. In posledica tega so pogostejše okužbe pri starejših, pa tudi vrsta drugih bolezni, pred katerimi nas varuje dobro delujoči imunski sistem, je pri starejših pogostejša. Spet so resne raziskave dokazale, da lahko redno uživanje določenih probiotikov omili vplive staranja na imunski sistem.

Se torej naložba v probiotike s stališča zdravja splača? Če gre za takšen probiotični izdelek, pri katerem so z resnimi raziskavami (zdaj že veste, da so to dvojno slepe raziskave, preverjene s placebom) dokazali učinkovitost (zdaj že veste, da ne gre za neko splošno učinkovitost, ampak učinkovitost za natančno določen namen), verjetno se. V katerega? Vprašajte svojega zdravnika ali farmacevta! Upajmo, da ima ta konkretne informacije. Enako je pri naložbi v delnice in naložbene sklade. Vprašajte svojega finančnega svetovalca! In upajte, da ima konkretne informacije. Razen, če gre za popolno recesijo. Takrat ne pomaga nobena informacija. Tudi cene nepremičnin upadejo. Razen morda tistih na Žalah. Pa čim dlje odlašajte z nakupom zadnjih.

Vir: doc. dr. Rok Orel, dr. med., spec. pediater v publikaciji dr.

5 Responses to “Kakšne probiotike jemati, če sploh?”

  1. donkarlos Says:

    jaz že zdavno ne nasedan več. Zakaj pa bi za probiotik plačal več, če ni nič boljši od navadnega jogurta.

    pa tudi preveč vitaminov škodi. Sicer pa res burtasta logika s temi vitamini. Kot butalci, ki so pognojili cerkev, da so jo povečali. In jaz bom se basal z centumom in bom doživel 200 let

    hi hi hi

  2. Katja Says:

    Meni osebno je ta članek čisto mimo, razen tega, da je potrebno povprašati po kliničnih raziskavah.
    To bi lahko napisal v petih stavkih, ne pa da porabi pol ure klobasanja.
    Še vedno pa ne vem, kateri probiotik je ok in kateri ne.
    eh, zaman mu toliko kratic, če ni nič pametnega spisal

  3. Alja Says:

    Ob resnih težavah s črevesjem so mi zdravniki rekli, da naj nikar ne jem probiotičnih jogurtov, priporočili pa so mi Linex ali Probiolex. Izbrala sem slednjega, ker ga je zdravnica potegnila iz svoje torbice, ko se ni mogla spomiti imena, tako da je očitno po njenem res dober, če ga jemlje. Pojedla sem eno škatlo (ni poceni, nekaj čez 5 evrov 10 tablet) in sedaj je bolje.

  4. Antony Nowak Says:

    Zadnjih nekaj tednov berem oz. študiram knjigo 4 načini prehrane za 4 krvne skupine. Avtor zagovarja stališče, da mlečni izdelki sploh niso primerni za prehrano, razen če imaš krvno skupino B. Mleko in mlečni izdelki se ne prebavijo, ker odrasli menda sploh nimamo enicima za učinkovito prebavo mleka.
    Mogoče ti zato niso svetovali probiotikov v jogurtih?
    Mleko sproža tudi tvorbo sluzi na sluznicah.

    Tudi moj sin, ki je pred kratkim imel krepko antibiotično kuro, je po nasvetu zdravnika in farmacevta jemal Linex.

  5. bine bone Says:

    Ob resnih težavah s črevesjem so mi zdravniki rekli, da naj nikar ne jem probiotičnih jogurtov, priporočili pa so mi Linex ali Probiolex.
    Napiši vrsto težav.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: