Glikemični indeks


V zadnjih nekaj desetletjih sta slaba znanost in slaba politika združili moči pri eni od verjetno najdražjih napak v zgodovini znanosti – v kampaniji za prehrano z malo maščobami. Ta prehransko priporočilo je milijonom ljudi prinesla  nepotrebno trpljenje in smrt zaradi bolezni srca, sladkorne bolezni in po novejših dognanjih tudi nekaterih vrst raka in drugih kroničnih in izčrpavajočih bolezni.
Gary Taubes, cenjen znanstveni pisatelj, je napisal dva briljantna in zelo cenjena članka prav na to temo. Prvi je bil objavljen v reviji Science Magazine leta 1999, drugi pa v New York Times (7. julij 2002).
Na področju prehrane prihaja nova doba vedenja – doba v kateri glavni krivec v prehrani ne bodo več presežne maščobe, temveč presežni ogljikovi hidrati – še posebej rafinirani in predelani ogljikovi hidrati. Že zdaj obstaja v znanstvenih krogih veliko vedenja in zavedanja, da presežni ogljikovi hidrati igrajo glavno vlogo pri kroničnih boleznih kot so debelost, bolezni srca in ožilja, pri veliko vrstah raka in pri diabetesu. To vedenje izhaja iz zadnjih medicinskih raziskav. Neverjetno, toda splošno mišljenje, da je maščoba v prehrani glavni krivec za debelost, nima znanstvene podlage. (Glej Taubes, zgoraj.)
Obstaja cela vrsta že znanih diet in prehranskih knjig, ki spodbujajo k zmanjšanju uživanja ogljikovih hidratov. V glavnem so to odlično zasnovane diete in odlične knjige.
Glavne med njimi so knjige avtorjev Barrya Sears Enter the zone, Michaela in Mary Dan Eades Protein power, Roberta Atkins Diet Dr. Atkins revolution, Loren Cordain Paleo Diet, in Heller Carbohydrate Addict Diet.
Vsaka od teh knjiga prinaša natančen popis učinkov, ki jih ima omejevanje maščob in vsaka ponuja pot, kako se tem neželenim učinkom izogniti.
Mehanizem s katerim odvečni ogljikovi hidrati povzročajo bolezni, se imenuje hiperinsulinemija. Hiperinsulinemija je kronično in akutno zvišanje insulina, ki se običajno pojavi zaradi preobilnega uživanja ogljikovih hidratov.
Seznam bolezni, ki jih povezujejo z hiperinsulinemijo stalno narašča. Ravno pred kratkim je bil nanj dodan rak debelega črevesa in danke. Dokazi, ki povezujejo presežne ogljikove hidrate s hiperinsulinemijo z obolenji srca in ožilja so očarljivi, če že ne neustavljivo prepričljivi.
Poleg tega bi se lahko kmalu izkazalo, da je pretirano uživanje ogljikovih hidratov povezano z Alzheimerjevo boleznijo, pospešenim staranjem, rakom in drugimi boleznimi skozi proces, ki ga poznamo pod imenom glikozilacije. Kakorkoli že, že kratka poizvedba na Googlu z geslom “hyperinsulinemia” nam razkrije na stotine bolezni, ki jih povezujejo s to presnovno motnjo. Hitro rastoče zavedanje o posledicah zvišanega krvnega sladkorja obeta veliko.
Boleznim, ki jih prinaša hiperinsulinemija bi se lahko izognili z zmanjšanjem uživanja ogljikovih hidratov, še posebej tistih, ki povzročajo znaten dvig krvnega sladkorja in posledično inzulina.
Obstaja parameter, ki nam za vsako živilo pove točno to – kako hitro bo živilo dvignilo krvni sladkor in inzulin – in se imenuje glikemični indeks (GI). Glikemični indeks je  merilo zmožnosti posameznega živila za dvig krvnega sladkorja. Izogibajte se živilom z visokim glikemičnim indeksom in izognili se boste veliko, če ne večini, bolezni ki so povezane s prehrano.
Na internetu obstaja kar nekaj obširnih in podrobnih seznamov živil z glikemičnim indeksom.
http://www.mendosa.com/gilists.htm
http://www.glycemicindex.com/
http://www.ajcn.org/cgi/content/full/76/1/5/T1
http://www.montignac.com/en/ig_tableau.php

Za vsakdanjo rabo pa lahko olajšamo uporabo teh seznamov tako, da si sestavimo dva seznama. “Slaba hrana” – živila, ki imajo visok glikemični indeks in drugega „Dobra hrana“ – živila, ki imajo nizek glikemični indeks.
Morda ste opazili, da so “dobra” živila  med drugim meso, zelenjava, sadje, oreški in semena, v surovem ali presnem stanju in da so med slabimi mnoga obdelana, predelana, kuhana, pečena… živila. Obstaja nekaj pomembnih izjem, vendar pravilo je jasno vidno in zelo poučno.
Visoko glikemična ali “slaba hrana” ponavadi vsebuje škrob, sladkor ali predelana živila, kot so kruh, testenine, riž, krompir, žitarice ter sladice.
Več kot le nekaj raziskovalcev je dokazalo, da imajo živila z nizkim glikemičnim indeksom omejen rok trajanja in jih najdemo izven trgovin z živili. Medtem pa imajo živila z visokim glikemičnim indeksom precej daljši rok uporabnosti in se običajno nahajajo na policah trgovin.
Ta pristop z dvema seznamoma  je poenostavitev veliko bolj obširnih in natančnih prehranskih sistemov, ki so jih zasnovali Sears, Eades, Cordain, Atkins, in Heller.
Na kratko ga lahko povzamemo:
Jej več „dobre hrane“ in manj „slabe“ in boš deležen večine dobrih učinkov, ki jih prinašajo bolj zapleteni sistemi, ki jih je težje izvajati.

Vir: Prevod članka Glycemic index

One Response to “Glikemični indeks”

  1. Andrius Kalesnikas Says:

    Andrius Kalesnikas…

    […]Glikemični indeks « Življenja letom…[…]…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: