Archive for december 2009

Glikemični indeks

23.12.2009

V zadnjih nekaj desetletjih sta slaba znanost in slaba politika združili moči pri eni od verjetno najdražjih napak v zgodovini znanosti – v kampaniji za prehrano z malo maščobami. Ta prehransko priporočilo je milijonom ljudi prinesla  nepotrebno trpljenje in smrt zaradi bolezni srca, sladkorne bolezni in po novejših dognanjih tudi nekaterih vrst raka in drugih kroničnih in izčrpavajočih bolezni.
Gary Taubes, cenjen znanstveni pisatelj, je napisal dva briljantna in zelo cenjena članka prav na to temo. Prvi je bil objavljen v reviji Science Magazine leta 1999, drugi pa v New York Times (7. julij 2002).
Na področju prehrane prihaja nova doba vedenja – doba v kateri glavni krivec v prehrani ne bodo več presežne maščobe, temveč presežni ogljikovi hidrati – še posebej rafinirani in predelani ogljikovi hidrati. Že zdaj obstaja v znanstvenih krogih veliko vedenja in zavedanja, da presežni ogljikovi hidrati igrajo glavno vlogo pri kroničnih boleznih kot so debelost, bolezni srca in ožilja, pri veliko vrstah raka in pri diabetesu. To vedenje izhaja iz zadnjih medicinskih raziskav. Neverjetno, toda splošno mišljenje, da je maščoba v prehrani glavni krivec za debelost, nima znanstvene podlage. (Glej Taubes, zgoraj.)
Obstaja cela vrsta že znanih diet in prehranskih knjig, ki spodbujajo k zmanjšanju uživanja ogljikovih hidratov. V glavnem so to odlično zasnovane diete in odlične knjige.
Glavne med njimi so knjige avtorjev Barrya Sears Enter the zone, Michaela in Mary Dan Eades Protein power, Roberta Atkins Diet Dr. Atkins revolution, Loren Cordain Paleo Diet, in Heller Carbohydrate Addict Diet.
Vsaka od teh knjiga prinaša natančen popis učinkov, ki jih ima omejevanje maščob in vsaka ponuja pot, kako se tem neželenim učinkom izogniti.
Mehanizem s katerim odvečni ogljikovi hidrati povzročajo bolezni, se imenuje hiperinsulinemija. Hiperinsulinemija je kronično in akutno zvišanje insulina, ki se običajno pojavi zaradi preobilnega uživanja ogljikovih hidratov.
Seznam bolezni, ki jih povezujejo z hiperinsulinemijo stalno narašča. Ravno pred kratkim je bil nanj dodan rak debelega črevesa in danke. Dokazi, ki povezujejo presežne ogljikove hidrate s hiperinsulinemijo z obolenji srca in ožilja so očarljivi, če že ne neustavljivo prepričljivi.
Poleg tega bi se lahko kmalu izkazalo, da je pretirano uživanje ogljikovih hidratov povezano z Alzheimerjevo boleznijo, pospešenim staranjem, rakom in drugimi boleznimi skozi proces, ki ga poznamo pod imenom glikozilacije. Kakorkoli že, že kratka poizvedba na Googlu z geslom “hyperinsulinemia” nam razkrije na stotine bolezni, ki jih povezujejo s to presnovno motnjo. Hitro rastoče zavedanje o posledicah zvišanega krvnega sladkorja obeta veliko.
Boleznim, ki jih prinaša hiperinsulinemija bi se lahko izognili z zmanjšanjem uživanja ogljikovih hidratov, še posebej tistih, ki povzročajo znaten dvig krvnega sladkorja in posledično inzulina.
Obstaja parameter, ki nam za vsako živilo pove točno to – kako hitro bo živilo dvignilo krvni sladkor in inzulin – in se imenuje glikemični indeks (GI). Glikemični indeks je  merilo zmožnosti posameznega živila za dvig krvnega sladkorja. Izogibajte se živilom z visokim glikemičnim indeksom in izognili se boste veliko, če ne večini, bolezni ki so povezane s prehrano.
Na internetu obstaja kar nekaj obširnih in podrobnih seznamov živil z glikemičnim indeksom.
http://www.mendosa.com/gilists.htm
http://www.glycemicindex.com/
http://www.ajcn.org/cgi/content/full/76/1/5/T1
http://www.montignac.com/en/ig_tableau.php

Za vsakdanjo rabo pa lahko olajšamo uporabo teh seznamov tako, da si sestavimo dva seznama. “Slaba hrana” – živila, ki imajo visok glikemični indeks in drugega „Dobra hrana“ – živila, ki imajo nizek glikemični indeks.
Morda ste opazili, da so “dobra” živila  med drugim meso, zelenjava, sadje, oreški in semena, v surovem ali presnem stanju in da so med slabimi mnoga obdelana, predelana, kuhana, pečena… živila. Obstaja nekaj pomembnih izjem, vendar pravilo je jasno vidno in zelo poučno.
Visoko glikemična ali “slaba hrana” ponavadi vsebuje škrob, sladkor ali predelana živila, kot so kruh, testenine, riž, krompir, žitarice ter sladice.
Več kot le nekaj raziskovalcev je dokazalo, da imajo živila z nizkim glikemičnim indeksom omejen rok trajanja in jih najdemo izven trgovin z živili. Medtem pa imajo živila z visokim glikemičnim indeksom precej daljši rok uporabnosti in se običajno nahajajo na policah trgovin.
Ta pristop z dvema seznamoma  je poenostavitev veliko bolj obširnih in natančnih prehranskih sistemov, ki so jih zasnovali Sears, Eades, Cordain, Atkins, in Heller.
Na kratko ga lahko povzamemo:
Jej več „dobre hrane“ in manj „slabe“ in boš deležen večine dobrih učinkov, ki jih prinašajo bolj zapleteni sistemi, ki jih je težje izvajati.

Vir: Prevod članka Glycemic index

Advertisements

Dobra hrana – slaba hrana

23.12.2009

 

Dobra hrana
Nizek glikemični indeks (GI<55)
Ananas Korenje Pasijonka
Avokado Kosmulje Pesa presna
Beljakovine v prahu Kruh (>50% ržen, 100% intgralni, Pinjole
Beluši ajdov, kamutov, esenski) Pistacije
Borovnice Kumare Pomaranče
Breskve sveže Lešniki Por
Brokoli Limone Radič
Brstični ohrovt Majoneza nesladkana Repa presna
Brusnice sveže nesladkane Maline Ribez
Bučke Mandarine Riž (rjav, basmati,
Bučna semena Mandljevo mleko divji)
Cvetača Mandlji Robidnice
Čebula Marakuja Sezamova semena
Česen Marelice – sveže ali suhe nsldkne Sir
Češnje Marmelade nesladkane Skuta
Čičerika Mečarica (riba) Slive suhe ali sveže
Čokolada (>85% kakav) Melone Soja
Endivija Meso – puran Sojine klobasice
Fige sveže Meso – govedina Sojino mleko
Fižol Meso – jagnjetina Solata
Gobe Meso – losos Sončnična semena
Gorčica nesladkana Meso – piščanec Spirulina
Granatno jabolko Meso – svinjina Špinača
Grenivke Meso – tuna Tahini
Grozdje presno Meso – kozica(morski rakci) Tempeh
Hruške Mleko Tofu
Ingver Murve Voda
Jabolka sveža in suha Nektarine Zelena
Jagode Olja Zelene solate
Jajca Oljke Zelje
Jajčevci Orehi
Jogurt Oreški brazilski
Kalčki Oreški indijski
Kikiriki (-jevo maslo) Oreški makadamija
Kislo zelje Ovsena kaša
Kivi Paprika
Kokos sveži Paradižnik svež in suh
Kokosovo mleko Paradižnikova omaka

 

 

Slaba hrana
Visok glikemični indeks (GI>55)
Ananas v konzervi Pekovska peciva
Banane sveže zrele Pesa kuhana
Breskve v konzervi/soku Pizza
Brusnice sušene sldkne Pokovka
Buče Pomfrit
Čips (koruzni, kropirjev) Preste
Čokolada Pšenični zdrob
Datlji Puding
Džemi, marmelade sladkane Repa kuhana
Fige suhe Rezanci
Fižiol pečen ali kuhan Riž – večina vrst
Grah Riževo mleko
Grozdni sok Rogljički
Kakiji sveži zreli Rolade
Ketchup Rozine
Kolački Sladkor
Korenje kuhano Sladoled
Koruza Slajen sadni sok
Koruza – polenta Testenine
Koruzni kosmiči Toast
Koruzni škrob Topinambur
Kostanj Vaflji (riževi, amarantovi)
Krekerji Žitarice
Krofi Žitni instant izdelki
Krompir (kuhan, pečen)
Kruh (beli, rižev, rjavi, ržen, sadni, polnozrnati)
Kuskus
Mango svež zrel
Marelice v konzervi/soku
Med
Melasa
Mufini
Njoki
Omake za meso
Omake za žar
Ovseni zdrob
Palačinke
Papaja

 

Vir: Prevod članka Glycemic index

Prehrana v temelju vpliva na vsa področja življenja

20.12.2009

Hrana

Nedaleč od nas je ostala v naši pokrajini družina petih rodov, ki so zgleden primer zgodovine uničujočega učinka slabe hrane. Naj jih imenujem kar Smi-thove. Prvi Smith je prišel iz Nemčije in je bil dober kmetovalec, ki se je naselil na nedotaknjeni zemlji med hribi. Poročil se je z Američanko in njuni otroci so bili slabši kmetovalci od očeta. V naslednjih rodovih ni propadala zemlja samo na domačiji, ampak tudi na farmah, kjer so delali sinovi, in zemlja je slabela z vsakim novim rodom zaradi erozije, luženja in ropanja zemlje. Ker je zemlja hirala, so se dohodki z vsakim rodom manjšali in tudi hrana je bila vedno slabša, dokler niso nazadnje jedli samo meso, krompir in komaj kaj drugega. Še tisto malo sadja, ki so ga pojedli otroci, je imelo vedno manj kalcija v sebi, manj in manj fosforja, magnezija in drugih snovi.

Ko so otroci dorasli, niso bili bistri, manjkalo jim je moči in tudi zdravi niso bili tako kot prvi in drugi rod. Zato so bili kot kmetje ravnodušni in slabi delavci in njihova zemlja je še bolj shirala. Neskončni krog pomanjkanja je zapustil v petem rodu devet moških potomcev prvotnih zdravih in močnih naseljencev. Dva od teh se še držita obubožanih kmetij in njuni otroci so zdravstveno in umsko pod povprečjem. Verjetnost, da bi bili kdaj kaj več kot izguba za družbo in narod, je zelo neznatna. Drugih sedem dela kot dninarji ali sezonski delavci, ker so že zdavnaj zapustili svoje farme, vendar so njihovi otroci bogatejši kot otroci obeh, ki se še držita svojih propadlih farm, ker je njihova hrana pestrejša, kajti nekaj hrane, ki jo kupujejo v mestnih ali vaških trgovinah, prav gotovo pride iz zemlje, ki lahko nahrani njihove koščice in možgane z bistveno potrebnimi snovmi za zdravje in bistroumnost. Zanimivo je, da žive v isti Dolini družine nič boljšega rodu, kot so bili prvotni Smithovi, pa so zaradi pametnega kmetovanja, dobre hrane in dobre zemlje ohranili svojo življenjsko moč in pomen kot ljudje in državljani.

Od časa do časa je ta ali oni od Smithovih tudi delal pri nas na Malabarovini. Njihove značilnosti so si bile precej podobne. Kateri koli izmed malabarskih fantov je veljal najmanj za tri Smithe glede dela, iznajdljivosti in bistrosti. Žalostno pa je bilo, da si Smithovi niso mogli pomagati. Niso hrepeneli po delu, ker v njihovih kosteh in žlezah ni bilo dovolj rudnin, ki dajejo človeku zdravje, bistrost in moč. Prepričan sem, da bi bili rajši uspešni člani delovne družbe, toda njihova pamet je bila topa, njihova telesa so bila večno utrujena. Eden izmed njih, Henry, bi lahko postal znamenit naravoslovec, ker je vedel vse, kar je bilo sploh mogoče vedeti o pticah, živalih, rastlinah in drevesih v Dolini. Poznal je stvari, o katerih sem prepričan, da jih ne poznajo naši najodličnejši botaniki in ekologi, toda Henry ni maral v šole in tudi ni imel moči, da bi svoje znanje uredil in ga izkoristil za znanost. Ubogi Henry je bil samo žrtev slabe hrane in izčrpane zemlje.

Pozneje, ko nam je na ohijskih kmetijah zaradi vojne primanjkovalo kmečkih delavcev, je vlada uredila naseljevanje delavcev iz obmejnih predelov hribovitih dežel Kentuckyja, zahodne Virginije in Ten-nesseeja. Nekoliko zaradi tega, ker sem vztrajal, so izbrali okrajni zastopniki in možje A. A. A. na svojo roko najboljše može in njihove družine, ki so jim bile na voljo. Obiskovali so šesttedenski posebni tečaj o skrivnostih kmetovanja, ki je v navadi v bogati ohijski deželi, vendar se je poizkus popolnoma ponesrečil. Nekaj težav je bilo zaradi različnega vedenja in navad teh ljudi, toda večina je nastala zaradi nezadovoljstva ohijskih kmetovalcev in zaradi neodgovornosti in nesposobnosti priseljencev. Nazadnje so poizkuse popolnoma opustili.

Bistvene razlike med rodovi iz obmejnih, hribovitih pokrajin in ohijskimi ni bilo. Ena skupina se je hranila s svojo običajno slabo hrano in je živela na zelo revni in pomanjkljivi zemlji, druga pa na bogati in pestri ohijski zemlji. Ze med krizo so hoteli naseliti ljudi iz južne hribovite pokrajine, ko so ohijski kmetovalci iskali ceneno delovno moč, toda uspeh je bil isti. Nekateri od teh ljudi so nam prišli od časa do časa pomagat in stiki, ki smo jih navezali z njimi, so nam bolj živo kot katere koli druge okoliščine pojasnili problem revnih kmetovalcev na Jugu in nam potrdili, da je šlo za vprašanje hrane in zemlje kakor tudi za gospodarsko in socialno družbeno ureditev. Bili so telesno propadli, v bistvu nezdravi, s slabimi zobmi ali brez njih, leni in neodgovorni in vsaj v enem primeru brez običajne morale.

Za Lesterja in njegovo ženo smo si junaško prizadevali, da bi kaj storili zanju. Kosti, možgani in postava staršev, vse je bilo revno in nič upanja ni bilo, da bi se dalo kaj spremeniti. Lester, mož štiridesetih let, je imel v čeljustih natanko en zob, in še tega je uporabljal samo za izgovor, da je od časa do časa obiskal dentista, h kateremu smo ga vedno priganjali. Ne verjamem, da je Lester sploh kdaj bil pri njem. Vsakokrat, kadar se je vrnil od dentista, je bil okajen. Nihče ga ni poizkušal navaditi na red, niti ni bilo prave potrebe. Njegova žena je tako pazila nanj, da ga je temeljito ozmerjala in pretepla. Nisem še srečal ženske, ki bi ji bolj tekel jezik in kljub slabi hrani tudi ni bilo ženske, ki bi imela močnejšo roko. Toda pet otrok, od katerih nobeden ni dopolnil sedem let, je bilo vredno rešiti. Po njih smo lahko presodili, kakšni so morali biti nekoč njihovi predniki in kakšne sposobnosti so imeli, pa sta jih slaba hrana in revna zemlja uničili in razdejali. Vseh pet je bilo čednih, razumnih in okretnih. Dokazovali so, da so imeli zdravo in dobro kri, kot je bilo zelo pogosto v južnih poljedelskih predelih. Večino življenja so preživeli na dobri ohijski zemlji kot otroci sezonskih delavcev in so bili kljub skromni hrani zdravi, kar je vsekakor bilo boljše od tistega, kar so imeli njihovi starši v isti starosti. Vsekakor so uživali v kratkem času, ki so ga preživeli pri nas, najboljša jajca, mleko kot tudi zelenjavo in sadje, kar je zraslo na dobri zemlji, kjer smo vsaj deloma obnovili rudnine in rodovitno prst.

Naša pustolovščina z Lesterjem se je končala, ko je začel krasti orodje, jajca in drugo tudi pri sosedih in ga je nazadnje vzel v roke policijski uradnik. Lesterja so brez kazni izpustili pod pogojem, da bo takoj zapustil pokrajino; tako so navadno obravnavali ljudi iz obmejnih hribovitih predelov, če so zašli v Ohio. Zadnje novice o Lesterju in njegovi družini so pripovedovale, da je odšel na Jug. Vrnil se je samo za toliko časa, da si je ohladil maščevalnost in pobil vsa okna v hiši, ki smo jo najeli in popravili zanj in njegovo družino.

Vir: Louis Bromfiled, Vesela dolina

Križi in težave presne hrane

4.12.2009

Pri presni hrani ni najtežje vzpostaviti in držati nov sistem prehrane.
Najtežje je gledati okoli sebe ljudi, ki imajo težave, ki bi jih mogoče lahko rešili zgolj s presno hrano. Ti ljudje imajo pogosto hude zdravstvene težave – celo takšne, ki ogrožajo življenje. Hkrati pa na presno hrano gledajo zviška ali jo imajo za radikalno izbiro – svojo prehrano pa za “normalno”. Resnica je seveda ravno obratna, toda oni je niso zmožni videti ali jo celo nočejo videti.

Kako se znebiti sadnih mušic?

2.12.2009

Fruit-flies

Če jeste večinoma presno hrano, je vaša kuhinja polna sadja in zelenjave. Če imate sadje, imate tudi sadne mušice.
Nadležne male mušice, ki se pasejo po vaših hruškah in jabolkih in tam odlagajo jajčeca.

Kako jih pregnati?

Korak # 1: Najprej odpravite razlog, zaradi katerega so se pojavile.
Vse podpluto, prezrelo ali pokvarjeno sadje in zelenjavo odstranite. Če so poškodbe majhne ga porabite ali shranite v hladilnik. Če so velike, ga zavrzite.
Očistite lijak v kuhinji. Ta je ponavadi poln mikro ostankov hrane, ki privablja mušice.
Vsaj tedensko temeljito očistite tudi vse naprave, ki jih uporabljate za pripravo hrane in so na odprtem.
Izpraznite, temeljito očistite in dobro pokrijte vse kante za odpadke, ki jih imate v kuhinji.

Korak # 2: Vaba za sadne mušice
Zdaj, ko ste naredili kar je v vaši moči, da mušice ne bi imele hrane in gojišč, jih uničite, kar jih bo še ostalo. Naredite mešanico, ki jih bo privabila in pokončala.

V večji skledi zmešajte:
1,5 L vode
2 žlici sladkorja
2 žlici belega kisa
2 kapljici detergenta za posodo

Mešanico postavite na pult blizu nahajališča mušic. Ko se naberejo na površini odlijete tekočino in jo po potrebi nadomestite.

Vir: Raw Food Health Blog