Archive for september 2009

Ena banana na dan drži zdravnika stran

23.09.2009

Bral sem tole in se nisem mogel upreti skušnjavi, da prenesem na svoj blog.
Oprostite, da je neprevedeno.
Če povzamem na kratko, banana:
– lajša depresivna stanja
– lajša težave PMS (predmenstrualni sindrom)
– zdravi slabokrvnost
– pomaga uravnavati krvni pritisk
– izboljšuje delovanje možganov
– odpravlja zaprtje
– odpravlja mačka po prekrokani noči
– odpravlja zgago
– lajša jutranje slabosti
– lajša mesta piko komarjev (mesto pika podrgnemo z notranjo stranjo olupka)
– umirja nervozo
– pomaga pri čiru na želodcu
– uravnava temperaturo
– pomaga pri odvajanju od kajenja
– lajša stres
– znižuje nevarnost kapi
– odstranjuje bradavice
– odstranjuje trne (čez noč zalepimo olupek čez trn in encimi v banani razkrojijo kožo nad trnom in trn)

Advertisements

Po enem letu

11.09.2009

Nedavno je minilo eno leto odkar sem se odločneje podal na pot boljšega življenja in odkar pišem ta blog.
V tem letu sem marsikaj spoznal, izkusil, dognal.
Nekaj glavnih povzetkov:

A: Hrana je bistveni temelj zdravja. Zelo narobe je, če se pri hrani odločamo samo po tem, kaj nam prija, kaj je prijetno in okusno za jed. Če jemo samo, kar nam je dobro, si lahko delamo zelo slabo. In nekoč bo prišel račun oz. posledice. Pravijo, da v naravi ni nagrade in ni ni kazni, so samo neizogibne ustrezne posledice.

B: Vsakodnevno zadostno gibanje je drugi bistveni temelj zdravja in dobrega počutja. ‘Zadostno’ ne pomeni desetminutno pohajkovanje s psom na sprehodu. Mišice se morajo utruditi in človek se mora vsaj enkrat dobro zadihati. Če ni gibanja, je skrb za prehrano veliko manj učinkovita. Če ni gibanja, duhovnost hitro postane formalnost brez vsebine.
Zadostno gibanje krepi mišice, izboljša nočno spanje in če se gibljemo zunaj smo spotoma še izpostavljeni soncu.

C: Tretji temelj zdravja je spanje. Zadostno in kvalitetno. Za to pa se je potrebno tudi malo potruditi. Ne gre kar samo od sebe.
Moja izkušnja je, da koristi: 1. gibanje čez dan, 2. dovolj sončne svetlobe čez dan, 3. manj gibanja zvečer, 4. manj svetlobe eno uro pred spanjem, 5. nič kave.
Ugotovil sem tudi, da je zame na dolgi rok potrebnih 7,5 do 8 ur spanja. Kakšno noč že gre z manj, nikakor pa ne cel teden. Pri tem je treba pripomniti, da nikoli ne pijem kave ali drugih poživil in da ob zadostnem spanju in pravi hrani lahko delam na 100% cel dan. Tudi popoldne sem svež, se lahko koncentriram na delo, lahko ustvarjam.

D: Presna hrana je najboljša vrsta hrane, ki sem jo preizkusil v svojem življenju. Doslej sem jedel običajno hrano, vegetarijansko, 0% ogljikovih hidratov in presno, pa še kaj vmes. In moja izkušnja, ki mi bo ostala za vse življenje je pozitivna izkušnja s presno hrano. Upam, da nikoli več v življenju ne bom zdrsnil pod 70% zaužite presne hrane.

E: V tem letu se je izboljšalo ali povsem izginilo kakšnih deset zdravstvenih težav ali motenj. Večinoma to še niso bile bolezni, ampak bile pa so moteče zadeve, ki so kazale, da nekaj ni v redu. Primer: trzanje mišic. Zdravnik ni vedel nič, malo je sumil na pomanjkanje “kakšnih vitaminov ali mineralov”, vendar nič določnejšega. S presno hrano se je ta motnja spotjo odplaknila.

F: Ljudje ne bi smeli jesti hrane, ki po svojem bistvu ni hrana. Vse kar močno predelano pride s tekočih trakov tovarn niti od daleč ni hrana. To je denaturirana predelana hrana z vsemi mogočimi dodatki, ki niso dodani zato da bi varovali naše zdravje. Praviloma so dodani zato, da se poveča dobiček od prodaje. Daljša obstojnost hrane na polici v trgovini, lepši izgled, ojačan okus služijo samo povečanju dobička.

G: V tem letu sem postal veliko bolj (upam, da res, da ni to le moje opažanje) strpen, manj razdražljiv. Lažje počakam z reakcijo na kakšne otroške neumnosti, dokler se malo ne ohladim. Vzrok spremembi vidim zgolj v hrani.

Upam na še kakšno takšno leto.

 

Hrana in duhovnost

7.09.2009


Pretekli vikend sem preživel na nekem seminarju o načrtovanju sistemov, ki služijo človeku, t.j. načrtovanju permakulturnih sistemov. Sam imam namen tak podporni sistem uporabiti predvsem v kmetijstvu, ki je tudi izvorno področje permakulture. Sliši se precej oddaljeno in kunštno, v resnici pa gre za povratek nazaj k zdravi kmečki pameti, ki ji dodamo precej vedenja o rastlinah, habitatih in dodamo še precej izkušenj in trikov, ki so jih permakulturniki nabrali spotoma, ko so se ukvarjali s kmetijstvom.

V tem razmišljanju pa bi se osredotočil na nekaj drugega – če bom še kaj pisal o permakulturi bo to verjetno na mojem kmetijskem blogu, ki je zaenkrat še ves prazen… trenutno veliko delamo in ni časa za pisanje.
To nekaj drugega pa je primerjava tega dogodka z drugimi sorodnimi izobraževalnimi, zelo podobnimi dogodki, ki sem jih obiskoval pretekla leta.
Vsako leto greva z ženo na zakonske duhovne vaje, ki jih pripravlja gibanje Najina pot. Zadnjih nekaj let sem bil nekajkrat tudi na osebnih duhovnih vajah v tišini. In zelo zanimiva je primerjava po dveh dimenzijah: duhovni in telesni.

Permakulturna delavnica preteklega vikenda je bila s telesnega vidika (tu mislim predvsem gibanje in prehrano) odlična. Imeli smo kuharja, ki je izvrstno in zdravo kuhal. Jedli smo vegetarijansko hrano, vendar ne kakršnokoli. Juhe npr. so bile sestavljene iz mnogovrstne ekološke divje hrane, ki raste na posestvu, kjer smo bili. Hrana sicer ni bila presna, kar bi meni še bolj odgovarjalo, toda tega ne moreš pričakovati na takem dogodku. Tako sem malo izbiral in njihovo hrano dopolnjeval s hruškami, slivami, oreški in grozdjem. Kruh npr. je bil prvovrstno presenečenje. Popolnoma tašen, kot ga sami doma pečemo zase. Povsem polnovreden kruh čokoladno rjave barve (ki ni pobarvan) in precej manj rahel kot tisti iz trgovine. Zmleto žito, ki ga celega spečemo. Jaz tega sicer nisem jedel, ker mi par hrušk ali sliv veliko bolj odgovarja. Vendar pa smo se že kar navadili, da občasna prehrana izven doma pomeni komplikacijo najmanj pri kruhu za vse nas ne le zame, ki sem večinoma presnojedec. Tukaj ni bilo tako. Počutje za mizo je bilo kot doma.
Tudi gibanja je bilo na tej delavnici sorazmerno dovolj. Za telesni vidik je bilo torej zelo dobro poskrbljeno.

Pa duhovna dimenzija?
Očitno je, da je ozadje slovenskega permakulturnega gibanja nekakšna astralna, ezoterična duhovnost energij. Mogoče samo zato, ker se pri nas s permakulturo ukvarjajo ljudje, ki jim je New Age blizu. Mogoče je permakultura izvorno duhovno indiferentna – se ne naslanja na to ali drugo duhovno ozadje, kar bi bilo po mojem mnenju zelo pravilno. Premalo poznam dogajanje v permakulturnem gibanju drugod po svetu, da bi lahko sodil na splošno. Vem npr. da Permaculture Magazine, ki izhaja v Veliki Britaniji prinaša samo članke o permakulturi in zraven ne meša drugih področij, kot npr. duhovnost ali prehrana. V njem dobiš članke o vegetarjanstvu kot tudi tiste o gojenju živali na kmetiji (ki se jih v končni fazi poje). Več pa ne poznam.
Vsaj na tem seminarju pa bi človek z nezadostno širino zelo hitro povezal New Age, pa tudi vegetarijanstvo s permakulturo.
Sam zajemam iz izjemno bogatega katoliškega duhovnega bazena. Jaz tam dobim zase neprimerno več, kot lahko ponudi astralna duhovnost, ki se začne in konča pri meni, ki v središče postavlja majhen, nestalen, zmotljiv JAZ. Zato mi je bil ta vikend nekoliko duhovno podhranjen.

Na drugi strani pa so omenjene katoliške duhovne vaje, kjer sem v preteklih letih dobil ne samo zdrav odnos do transcendentnega, do velikega, stalnega in vednodobrega Boga, ki je oseba in neka meglica, energija. Dobil sem tudi na kupe dobrih napotkov na osebnostnem, medosebnem, psihološkem, zakonskem… področju. Vsako leto znova, ko grem ali gremo na duhovne vaje, ugotovimo da so nepogrešljive. Bolj potrebne kot dopust. Vendar pa se z vsakih duhovnih vaj željno in hrepeneče vračamo v domačo kuhinjo, ki je neprimerno bolj zdrava in v končni fazi boljša za jedca, kot samostanska kuhinja, ki smo je deležni na duhovnih vajah. Tam (očitno prez pomislekov) še vedno ponujajo margarino, dokaj mastne in slane juhe, umetne sokove za pijačo (ponavadi močno sladkane domače ali pa najcenejše iz Mercatorja), belo bel kruh, ki ga moraš pojesti pol štruce, da želodec zasluti, da je mogoče nekaj dobil in podobno hrano. Tovrstno hrano je zelo veliko ljudi, ki jim je kar mar do lastnega zdravja na dolgi rok, že zdavnaj izločilo in nadomestilo boljšimi alternativami. Toda v samostanih živi tudi tradicija… ki včasih ni dobra. Poleg tega ponavadi na duhovnih vajah manjka časa za zadostno telesno dejavnost. Na nekaterih je to pomanjkanje bolj, na drugih manj resno.

Permakultulturna delavnica ima zame torej velik prehransko-gibalni plus in duhovni minus. Duhovne vaje imajo velik duhovni plus in prehransko-gibalni minus.

Z ženo sva razmišljala, da bi bilo treba oboje združiti, vendar sva se hitro domislila težave, ki bi nastala. Če bi združili plusa obeh izobraževalnih dogodkov, bi zelo zožili krog ljudi, ki bi jih tak dogodek pritegnil. Zato je verjetno prava pot, da se vsak dogodek osredotoči na področje, ki je osnovni namen tega dogodka, glede ostalih domenzij po podpira in omogoča čimvečjo raznolikost.
Tako meni osebno zelo ustreza, če lahko na duhovnih vajah sam poskrbim za svojo prehrano in če bi na permakulturni delavnici obravnavamo samo permakulturo brez primesi, ki niso nujne.

Prof. Arnold Ehret o presnojedstvu

5.09.2009

RawFood

Ko bo vaša kri v možgane prinašala snovi iz presne hrane, bodo ti delovali na način, ki vas bo presenetil. Vaše nekdanje življenje se vam bo zdelo kot oddaljene sanje in prvič v svojem življenju se boste prebudili v resnično samozavedanje.

Vaš um in mišljenje, vaši ideali, navdihi in želje, vaš način mišljenja se bodo spremenili v temeljih. Na svoje prejšnje stanje boste gledali kot na stanje berača, če bi ga primerjali s sedanjim.

Vaša duša bo kričala od veselja in zmage nad vso bedo življenja, ki ste jo pustili za sabo. Prvikrat boste občutili utripajočo vitalnost v svojem telesu.

Prof. Arnold Ehret v svoji knjigi “Rational Fasting”