Presnojedec


Obesity

No, pa se je le zgodilo.
Od danes naprej sem deklariran presnojedec. Doslej je bil to moj zasebni eksperiment, zdaj je javno v moji okolici.
Bili smo na obisku pri sorodnikih, ki ne vedo (najbolje) kaj pomeni diskretnost, zasebnost ali obzirnost. Ker je hrana pri njih ena (naj)pomebnejših zadev ali pa vsaj osrednja stvar družinskega druženja, je seveda zelo zbodlo v oči, da sem prinesel s seboj sadje in jedel le to. Seveda so bile kmalu na dnevnem redu pripombe in komentarji in zelo kmalu sem moral pojasnjevati svojo novi način, kako se “igram s svojim telesom”. Poskušal sem se držati zmerne drže, ne misijonariti ali soliti drugim pameti. Če sem bil vprašan, se pojasnil in imel sem občutek, da sem bil pri nekaterih tudi slišan.
Če pa so v “skrbi za moje zdravje” s pripombami, da pa moram le paziti, da “bom dobil zadosti vitaminov in tudi maščob, ker da so tudi te pomembne” le šli preko meje, sem tudi jaz udaril nazaj, da naj sogovornik le res pazi, da bo iz kuhane ali visokopredelane hrane dobil dovolj vitaminov in zadosti malo maščob, kajti presežek le-teh se že kar dobro vidi.

Najbolj me je motilo prav to, da ljudje, ki jedo izrazito neurejeno in prekomerno, gledajo name kot na eksotičnega posebneža ali ekscentrika in “tako skrbijo zame”, čeprav se prehranjujem 300x bolj naravno, zdravo in zmerno kot oni sami.
Vendar jaz s svojo prehrano izstopam iz povprečja, ne padem lepo med vse ostale ali mednje. Za njih sem torej “čudak in posebnež” jaz, ne oni. Zato jih “mora skrbeti” zame, ker se “grem nekakšne ekstremističe neodgovorne eksperimente”.
Pojasnil sem jim tudi, kakšna je bila človekova prehrana 99% časa, odkar naseljuje ta planet in jih na koncu razlage vprašal, čigava prehrana je nenormalna, moja ali njihova. Upam, da bodo sprevideli preden se rak ponovi ali pojavi še pri kom.
No, dopuščam tudi možnost, da ni bilo povsem tako, samo jaz sem položaj tako videl in doživljal. Čisto mogoče je tudi, da so njihove reakcije prišle od občutka nemoči, ker sem se jaz lahko odrekel jabolčnemu zavitku in torti namesto večerje, oni pa se niso mogli.
Ena možnih obrambnih reakcij je tudi ta, da poskušaš zmanjšati vrednost tistega, česar ne zmoreš doseči. Saj poznate tisto o lisici, ki je rekla, da je tisto grozdje itak kislo, ker je bilo previsoko, da bi ga dobila.

Kakorkoli že, ko človek javno pove, kaj je in kaj počne, s tem dobi tudi moč, da to pelje naprej.

4 Responses to “Presnojedec”

  1. emetadindon Says:

    Ljudi ponavadi skrbi, da se ne bi kdo od uživanja zelenjave posušil – se pravi, dobil premalo kalorij. Vse polno je takih na svetu. Pa saj to že veš, a ne? Le pogum in čestitam k odločitvi!
    P.S. Se mi zdi smiselno jesti le sveže, a priznam, se ne zmorem odločiti za to. Imam še premalo zdravstvenih težav? Kot večina.

  2. sashasi Says:

    Bravo in čestitke!🙂

  3. Antony Nowak Says:

    (-: Ja posušil…🙂
    Te dni sem preizkusil moč svežega radiča. Za kosilo sem v nedeljo in v ponedeljek pojedel zajetno skledo sveže nabranega radiča, ki ga ga mi je dala gospa iz zgornjega članka (Hvala). Zraven še tri paradižnike in to je bilo kosilo. In? Bil sem sit in po kosilu ni bilo prav nobenega primanjkljaja energije. Res pa je da je bil naslednji obrok v približno dveh urah.

  4. Štefan Says:

    Takšno gledanje na človeka ki “izstopa” od ostalih je povsem normalno in ga je treba tudi razumeti. Tudi sam sem imel kar precej težav dokler nisem okolice pripravil na moj način življenja.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: