Pravila prehrane za zdravje in ravnovesje


Hrana je gradbeni element zdravja. Potrebujemo hrano, ki ustreza potre­bam vitalnega, dejavnega življenja, in naslednja pravila vam bodo pomagala doseči prav to. Gre za pravila, ki imajo lahko resne posledice, če jih ne upo­števamo. Če želite ohraniti zdravje, morate razumeti, da pri tem ne smete ubi­rati bližnjic ali posegati po cenenih nadomestkih. Potrudite se in sledite nače­lu »preizkušeno in resnično«, kot je opisano npr. v moji Dieti za zdravje in ravnovesje.

1. Živila naj bodo naravna, polnovredna, nepredelana in sveža. V naravnejši obliki ko je hrana, večja je njena prehranska vrednost. Nekatera živila, npr. meso, krompir in žita, moramo kuhati. Polnovredna živila so precej bolj hranljiva kot prečiščena, beljena ali olupljena. S tem vas ne mislim prepričati, da morate jesti bananine olupke ali peške avokada. Gre le za prak­tične smernice. Nepredelana hrana je mnogo bolj zdrava kot tista, ki so ji do­dali sredstva za konzerviranje, umetna barvila, arome ali kakršnekoli kemij­ske dodatke. Človeško telo ni bilo nikoli mišljeno kot odlagališče za številne kemijske snovi, ki jih danes dodajajo industrijskim prehrambenim izdelkom. Naše telo je bilo ustvarjeno za prejemanje naravne, polnovredne, neprede­lane, sveže hrane, ki nas ohranja čile in zdrave. S poskusi na živalih, pri ka­terih so uporabljali nenaravno, olupljeno ali oluščeno hrano, smo se lahko marsikaj naučili. Živali so zbolele, saj jim je primanjkovalo za zdravje potreb­nih biokemijskih snovi, njihova hrana ni bila nič več polnovredna, takšna, kot jo je ustvaril Bog.

2. 60 odstotkov zaužite hrane naj bo surove. Presne hrane ne pripo­ročam zato, ker bi mi bil všeč njen okus, temveč zato, ker je mnogo bolj zdra­va. Surova hrana vsebuje več vitaminov, rudninskih snovi, encimov, vlaknin in balastnih snovi, saj je to »živa« hrana, ki je ob pravilni izbiri na vrhuncu svo­jih prehranskih vrednosti. Presna živila kot npr. jagodičje, zelenjava, kalčki, oreščki in semena ugodno vplivajo na prebavila in črevesje. Žitna zrna, beli fižol, artičoke in nekatera druga živila moramo sicer kuhati, še vedno pa je dovolj drugih, ki jih lahko uživamo surova.

3. Vsak dan pojejte dvakrat sadje, šest različnih vrst zelenjave, eno škrobno in eno beljakovinsko živilo. Zelenjava je bogat vir vlaknin in rud­ninskih snovi. Sadje vsebuje veliko naravnih kompleksnih sladkorjev in vita­minov, škrob je vir energije, beljakovine pa potrebujemo za vzdrževanje in obnovo telesnih celic, zlasti v možganih in živčevju. Takšna prehrana je zdra­va in uravnotežena.

4. 80 odstotkov zaužite hrane naj bo alkalotvorne, 20 odstotkov pa ki­slotvorne. Ugotovljeno je, da je 80 odstotkov hranil, ki se prenašajo po krvi, bazič­nih, preostalih 20 odstotkov pa kislih. To razmerje v krvi bomo zlahka vzdrže­vali, če bomo šestkrat na dan jedli zelenjavo ter dvakrat sadje. Ta količina predstavlja namreč 80 odstotkov potrebnih bazičnih živil, en beljakovinski in škrobni obrok pa tvorita preostalih 20 odstotkov kisle hrane. Beljakovine in številne vrste škrobov pri razgradnji tvorijo kisline in skoraj vsi presnovni odpadni produkti so kisli. Zato potrebujemo veliko sadja in zelenjave, saj njune bazične soli nevtralizirajo kisle presnovke. Mislim, da s formulo: šest­krat na dan zelenjava, dvakrat sadje, enkrat beljakovine in enkrat škrob ne bo težko vzdrževati kislinsko-baznega ravnovesja v telesu. Ker se stanje v na­šem telesu samodejno nagiba h kislosti, ni razloga, da bi z uživanjem preve­likih količin škrobnih in beljakovinskih živil k temu dodatno prispevali še sa­mi. Po mojih izkušnjah so kisli presnovki, ki zastajajo v telesu, vzrok številnih zdravstvenih težav in kroničnih bolezni.

5. Dnevni obroki naj vključujejo čim več različnih vrst ogljikovih hidratov, beljakovin, sadja in zelenjave. Vsak telesni organ potrebuje za nemoteno delovanje določen kemijski element. Ščitnica potrebuje jod, želo­dec potrebuje natrij, kri potrebuje železo in tako naprej. Potrebujemo seveda tudi različne vitamine. Za takšno pestrost bomo najbolje poskrbeli z raznoliko Prehrano. Lahko bi rekli, da so živila prilagojena našim telesnim organom, saj so še posebno bogata z enim ali dvema vitaminoma ali mineraloma, ki ju do­ločen organ potrebuje. Vendar je vsako živilo edinstveno – celo užitna rastlin­ska vrsta v različnem okolju in drugačni zemlji vsebuje različne vrste hranil. Ko uživamo vso to raznoliko hrano, se moramo zavedati, da pravzaprav vse, iz česar smo, dobimo iz zemlje. Če hočemo dobiti kalcij, posežemo po različnih žitih, zeleni listni zelenjavi ter surovih oreščkih in semenih, npr. mandljih ali sezamu. Nekatera zrna žit vsebujejo več kalcija kot druga. Če naše telo potrebuje železo, bomo posegli po jetrcih, rozinah in zeleni listni zelenja­vi. Jod bomo našli v morskih sadežih. Držite se torej načela, da mora biti na krožniku čim več raznolikih živil, saj bodo telesna tkiva le s pestro prehrano dobila vsa potrebna hranila.

6. Jejte zmerno. Najbolj zdravi ljudje, ki sem jih srečeval na svojih po­tovanjih po svetu, so tudi v zrelih letih ohranili telesno težo, ki so jo imeli kot dvajsetletniki. Nekateri izmed njih so bili celo starejši od 120 let! Po podatkih Državnega inštituta za zdravje je leta 1998 v ZDA 55 odstotkov ljudi tehtalo preveč. Debelost je vzrok številnih zdravstvenih težav. Pustite hrano, ki je ne morete pojesti, na krožniku. Raje jejte doma. Mnogi ljudje, ki se hranijo v restavracijah, so prepričani, da morajo krožnik postrgati do čistega – saj so vendar plačali. Večji ko je obseg trebuha, krajši je doseg življenja.

7. Ogljikove hidrate in beljakovine uživajte ločeno. Beljakovin in ogljikovih hidratov ne uživajte v istem obroku. Predvsem zato, da boste ob vsakem obroku lahko pojedli več sadja in zelenjave.
Ljudje si navadno naložijo zvrhan krožnik beljakovinske in škrobne hrane, na zelenjavo pa pozabijo. Poskrbite, da boste z vsakim obrokom zauži­li dovolj zelenjave; kadar ste lačni, imenitno tekne. Telo vam bo hvaležno. Obstaja pa nekaj neprimernih kombinacij. Naj jih naštejem nekaj: suho sadje in sveže sadje. Ne jejte suhega sadja, če ga niste najprej namočili in tako vrnili v naravno stanje. Če ga že jeste, morate zraven popiti veliko vode. Za suho sadje velja pravilo, da ga moramo namočiti v mrzli vodi in nato prevreti. Vre naj približno tri minute, nato posodo odmaknemo s plamena in pustimo stati čez noč. Tudi datlji in grenivka niso primerna kombinacija. Melono vedno jejte pol ure pred drugo hrano ali po njej. Najbolje je, če jeste sadje pri zajtrku ali ob treh popoldan.
Mnenja o tem, ali naj ob obrokih pijemo tekočino, si nasprotujejo. Med obroki vsekakor ne pijte ledeno mrzlih pijač, saj mrzla tekočina slabo vpliva na prebavo in presnovo. Brez pomislekov lahko pijete zeliščne čaje ter sadne in zelenjavne sokove, saj so ti hrana sami po sebi.

8. Popijte najmanj dva litra dobre, neoporečne vode na dan. To je 10 kozarcev po 2 del vode na dan, kar verjetno ne bo pretežka naloga. Voda iz večine javnih vodovodov je oporečna; vsebuje zelo visoko koncentracijo ke­mijskih snovi, saj so podtalni vodni viri vedno bolj onesnaženi. S sokovi in hrano dobimo znatno količino vode, vendar redko dovolj. Sam menim, da je kakovostna voda, bodisi ustekleničena ali filtrirana, nujna za ohranjanje do­brega zdravja. Posledica izsušitve sta nevarno zmanjšanje vsebnosti vode v te­lesu in zapeka, stanji, ki povečujeta tveganje za razvoj številnih bolezni. Ose­bam z artritisom priporočam pitje destilirane vode. V vročih dneh popijte več kot dva litra vode.

9. Za kuhanje uporabljajte nizkotemperaturno posodo, v kateri lahko živila skuhate brez dodatka vode; sicer uporabljajte malo vode ali nič; hrane ne kuhajte predolgo. Visoka temperatura, dolgotrajno vrenje in izpostavljenost zraku so trije največji sovražniki hranil. V nizkotemperaturni posodi iz nerjavečega jekla s pokrovom, ki zelo dobro tesni, bomo najlaže skuhali hrano tako, da bo ohranila kar največjo prehransko vrednost. Za pripravo hrane v pečici lahko uporabite steklene posode s pokrovi. Primerne se mi zdijo tudi lončene posode, saj se v njih hrana kuha pri nizki temperaturi. Zdrava je tudi priprava hrane v soparniku, kjer se živila soparijo pri 100 st C.

10. Meso, perutnino in ribe pripravite na žaru ali pecite – vendar jih ne uživajte pogosteje kot trikrat na teden. Čeprav pečenje, kuhanje na žaru in praženje niso zelo primerni načini priprave hrane, z njimi vseeno ohranimo nekaj hranilnih vrednosti živil. S pripravljanjem živil pri nižjih tem­peraturah izgubimo manj hranilnih snovi. Izogibajte se mastnega mesa, med ribami pa izberite le belo ribo s plavutmi in luskami. Losos je dovoljen, čeprav ni bela riba. Uživanje mastnega mesa povzroča debelost, bolezni srca in druge zdravstvene težave. Govedina spodbuja delovanje srca, zato je ne priporo­čam. Uživanje mesa več kot trikrat na teden lahko povzroči čezmerno izloča­nje sečne kisline in drugih škodljivih odpadnih presnovkov, ki po nepotreb­nem obremenjujejo telo. S tem seveda ne mislim, da si bomo že samo z uživanjem mesa nakopali bolezni srca in ožilja, verjamem pa, da je ob hitrem in stresnem načinu življenja in hkratnem poseganju po velikih količinah mesa več verjetnosti, da bo srce prizadeto.

11. Posameznih živil ne uživajte v prevelikih količinah. S preveliko količino enega samega živila lahko v telo vnesemo preveč določenih kemijskih snovi, ki organizem močno obremenijo. Posledica so vnetja, draženja ali alergije. Tako je celiakija npr. bolezen, pri kateri gluten, ki je v pšenici in drugih žitih, poškoduje sluznico tankega črevesa.
Bolezni, kot sta diabetes in hipoglikemija, so povezane s pretiranim uživanjem sladkorja. Zapeko, vnetja sluznic, alergije in večje tveganje za nasta­nek koronarne srčne bolezni povezujejo s prevelikimi količinami mlečnih izdelkov. Arterijske in miokardne lezije, ki vodijo v bolezni srca in ožilja, so posledica pomanjkanja magnezija. Prevelike količine enega ali nekaterih živil
prav tako ne dopuščajo zadostne zastopanosti drugih živil v prehrani, zato je pravilna oskrba telesa s hranili resno ogrožena.

12. Ne zanemarjajte pomembnih živil. Naše zdravje ni odvisno samo od tega, kaj pojemo, temveč tudi od tega, česa ne pojemo. Pomanjkanje do­ločenih hranilnih snovi je namreč dobra podlaga za razvoj bolezni. Če le ne­radi posegamo po npr. zelenjavi, oškodujemo telo za številne kemijske snovi in encime. Ravnovesja v telesu ne poruši le pomanjkanje beljakovin, ogljiko­vih hidratov in maščob, temveč tudi pomanjkanje vitaminov, rudninskih sno­vi, lecitina, encimov in elementov v sledeh.

Vir: Dr. Bernard Jensen – Zdravo življenje s sokovi

______________

Čisto vse zgoraj napisano zame že ne velja. Zase sem že ugotovil, da je bolje če so obroki čimbolj enostavni – čimmanj raznovrstni. Prebava je veliko boljša, asimilacija hrane še bolj in potem posledično tudi počutje.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: