Archive for februar 2009

Čiščenje jeter 2

15.02.2009

Te dni sem drugič letos delal čiščenje jeter.
Tokrat ni bilo tako dramatično kot prvič, spet pa dokaj učinkovito.

Spet sem imel malo težav spraviti po grlu grenko sol. Tudi obilica olja mi je skoraj obrnila želodec… Ponoči sem se zbudil in mi je bilo malo slabo. No, nekako je le šlo in zjutraj se je izločilo cca. dvajset za grah velikih kroglic. Da večino zelenkastih kroglic je bilo tokrat manjših – grahove velikosti. In manj jih je bilo kot prvič. O tisočih majhnih kroglicah ni bilo ne duha ne sluha.
Po tistem kar piše po knjigah, naj bi se torej pri meni pri prvem in drugem čiščenju izločili samo večji skupki iz kanalov. Majhni iz notranjosti jeter pa so se zgolj premaknili naprej proti izhodu. Upam, da je tako.

Tudi tokrat sem namesto 50g grenke soli uporabil le 30g. V navodilih sicer piše, da je to dovolj za prvič, drugič in naslednjikrat pa naj bi uporabil 50g. Od prvikrat mi jo je ostalo le 30g in pri drugem čiščenju sem pač porabil, kar sem imel. Imel sem občutek, da čiščenje ni bilo tako temeljito.
Razlika od prvič je bila tudi ta, da si prvi dan čiščenja nisem vzel časa samo za čiščenje. Dopoldne sem bil v službi, popoldne še naokoli po svetu in šele v petek zvečer, ko sem prišel domov sem bil s celo glavo pri tem projektu. Takrat sem le še popol olje in šel spat.

Tudi tokrat sem, kot prvič, opazil najmanj eno glisto na toaletnem papirju.
Zadevo bom še ponovil.

Advertisements

Pravila prehrane za zdravje in ravnovesje

13.02.2009

Hrana je gradbeni element zdravja. Potrebujemo hrano, ki ustreza potre­bam vitalnega, dejavnega življenja, in naslednja pravila vam bodo pomagala doseči prav to. Gre za pravila, ki imajo lahko resne posledice, če jih ne upo­števamo. Če želite ohraniti zdravje, morate razumeti, da pri tem ne smete ubi­rati bližnjic ali posegati po cenenih nadomestkih. Potrudite se in sledite nače­lu »preizkušeno in resnično«, kot je opisano npr. v moji Dieti za zdravje in ravnovesje.

1. Živila naj bodo naravna, polnovredna, nepredelana in sveža. V naravnejši obliki ko je hrana, večja je njena prehranska vrednost. Nekatera živila, npr. meso, krompir in žita, moramo kuhati. Polnovredna živila so precej bolj hranljiva kot prečiščena, beljena ali olupljena. S tem vas ne mislim prepričati, da morate jesti bananine olupke ali peške avokada. Gre le za prak­tične smernice. Nepredelana hrana je mnogo bolj zdrava kot tista, ki so ji do­dali sredstva za konzerviranje, umetna barvila, arome ali kakršnekoli kemij­ske dodatke. Človeško telo ni bilo nikoli mišljeno kot odlagališče za številne kemijske snovi, ki jih danes dodajajo industrijskim prehrambenim izdelkom. Naše telo je bilo ustvarjeno za prejemanje naravne, polnovredne, neprede­lane, sveže hrane, ki nas ohranja čile in zdrave. S poskusi na živalih, pri ka­terih so uporabljali nenaravno, olupljeno ali oluščeno hrano, smo se lahko marsikaj naučili. Živali so zbolele, saj jim je primanjkovalo za zdravje potreb­nih biokemijskih snovi, njihova hrana ni bila nič več polnovredna, takšna, kot jo je ustvaril Bog.

2. 60 odstotkov zaužite hrane naj bo surove. Presne hrane ne pripo­ročam zato, ker bi mi bil všeč njen okus, temveč zato, ker je mnogo bolj zdra­va. Surova hrana vsebuje več vitaminov, rudninskih snovi, encimov, vlaknin in balastnih snovi, saj je to »živa« hrana, ki je ob pravilni izbiri na vrhuncu svo­jih prehranskih vrednosti. Presna živila kot npr. jagodičje, zelenjava, kalčki, oreščki in semena ugodno vplivajo na prebavila in črevesje. Žitna zrna, beli fižol, artičoke in nekatera druga živila moramo sicer kuhati, še vedno pa je dovolj drugih, ki jih lahko uživamo surova.

3. Vsak dan pojejte dvakrat sadje, šest različnih vrst zelenjave, eno škrobno in eno beljakovinsko živilo. Zelenjava je bogat vir vlaknin in rud­ninskih snovi. Sadje vsebuje veliko naravnih kompleksnih sladkorjev in vita­minov, škrob je vir energije, beljakovine pa potrebujemo za vzdrževanje in obnovo telesnih celic, zlasti v možganih in živčevju. Takšna prehrana je zdra­va in uravnotežena.

4. 80 odstotkov zaužite hrane naj bo alkalotvorne, 20 odstotkov pa ki­slotvorne. Ugotovljeno je, da je 80 odstotkov hranil, ki se prenašajo po krvi, bazič­nih, preostalih 20 odstotkov pa kislih. To razmerje v krvi bomo zlahka vzdrže­vali, če bomo šestkrat na dan jedli zelenjavo ter dvakrat sadje. Ta količina predstavlja namreč 80 odstotkov potrebnih bazičnih živil, en beljakovinski in škrobni obrok pa tvorita preostalih 20 odstotkov kisle hrane. Beljakovine in številne vrste škrobov pri razgradnji tvorijo kisline in skoraj vsi presnovni odpadni produkti so kisli. Zato potrebujemo veliko sadja in zelenjave, saj njune bazične soli nevtralizirajo kisle presnovke. Mislim, da s formulo: šest­krat na dan zelenjava, dvakrat sadje, enkrat beljakovine in enkrat škrob ne bo težko vzdrževati kislinsko-baznega ravnovesja v telesu. Ker se stanje v na­šem telesu samodejno nagiba h kislosti, ni razloga, da bi z uživanjem preve­likih količin škrobnih in beljakovinskih živil k temu dodatno prispevali še sa­mi. Po mojih izkušnjah so kisli presnovki, ki zastajajo v telesu, vzrok številnih zdravstvenih težav in kroničnih bolezni.

5. Dnevni obroki naj vključujejo čim več različnih vrst ogljikovih hidratov, beljakovin, sadja in zelenjave. Vsak telesni organ potrebuje za nemoteno delovanje določen kemijski element. Ščitnica potrebuje jod, želo­dec potrebuje natrij, kri potrebuje železo in tako naprej. Potrebujemo seveda tudi različne vitamine. Za takšno pestrost bomo najbolje poskrbeli z raznoliko Prehrano. Lahko bi rekli, da so živila prilagojena našim telesnim organom, saj so še posebno bogata z enim ali dvema vitaminoma ali mineraloma, ki ju do­ločen organ potrebuje. Vendar je vsako živilo edinstveno – celo užitna rastlin­ska vrsta v različnem okolju in drugačni zemlji vsebuje različne vrste hranil. Ko uživamo vso to raznoliko hrano, se moramo zavedati, da pravzaprav vse, iz česar smo, dobimo iz zemlje. Če hočemo dobiti kalcij, posežemo po različnih žitih, zeleni listni zelenjavi ter surovih oreščkih in semenih, npr. mandljih ali sezamu. Nekatera zrna žit vsebujejo več kalcija kot druga. Če naše telo potrebuje železo, bomo posegli po jetrcih, rozinah in zeleni listni zelenja­vi. Jod bomo našli v morskih sadežih. Držite se torej načela, da mora biti na krožniku čim več raznolikih živil, saj bodo telesna tkiva le s pestro prehrano dobila vsa potrebna hranila.

6. Jejte zmerno. Najbolj zdravi ljudje, ki sem jih srečeval na svojih po­tovanjih po svetu, so tudi v zrelih letih ohranili telesno težo, ki so jo imeli kot dvajsetletniki. Nekateri izmed njih so bili celo starejši od 120 let! Po podatkih Državnega inštituta za zdravje je leta 1998 v ZDA 55 odstotkov ljudi tehtalo preveč. Debelost je vzrok številnih zdravstvenih težav. Pustite hrano, ki je ne morete pojesti, na krožniku. Raje jejte doma. Mnogi ljudje, ki se hranijo v restavracijah, so prepričani, da morajo krožnik postrgati do čistega – saj so vendar plačali. Večji ko je obseg trebuha, krajši je doseg življenja.

7. Ogljikove hidrate in beljakovine uživajte ločeno. Beljakovin in ogljikovih hidratov ne uživajte v istem obroku. Predvsem zato, da boste ob vsakem obroku lahko pojedli več sadja in zelenjave.
Ljudje si navadno naložijo zvrhan krožnik beljakovinske in škrobne hrane, na zelenjavo pa pozabijo. Poskrbite, da boste z vsakim obrokom zauži­li dovolj zelenjave; kadar ste lačni, imenitno tekne. Telo vam bo hvaležno. Obstaja pa nekaj neprimernih kombinacij. Naj jih naštejem nekaj: suho sadje in sveže sadje. Ne jejte suhega sadja, če ga niste najprej namočili in tako vrnili v naravno stanje. Če ga že jeste, morate zraven popiti veliko vode. Za suho sadje velja pravilo, da ga moramo namočiti v mrzli vodi in nato prevreti. Vre naj približno tri minute, nato posodo odmaknemo s plamena in pustimo stati čez noč. Tudi datlji in grenivka niso primerna kombinacija. Melono vedno jejte pol ure pred drugo hrano ali po njej. Najbolje je, če jeste sadje pri zajtrku ali ob treh popoldan.
Mnenja o tem, ali naj ob obrokih pijemo tekočino, si nasprotujejo. Med obroki vsekakor ne pijte ledeno mrzlih pijač, saj mrzla tekočina slabo vpliva na prebavo in presnovo. Brez pomislekov lahko pijete zeliščne čaje ter sadne in zelenjavne sokove, saj so ti hrana sami po sebi.

8. Popijte najmanj dva litra dobre, neoporečne vode na dan. To je 10 kozarcev po 2 del vode na dan, kar verjetno ne bo pretežka naloga. Voda iz večine javnih vodovodov je oporečna; vsebuje zelo visoko koncentracijo ke­mijskih snovi, saj so podtalni vodni viri vedno bolj onesnaženi. S sokovi in hrano dobimo znatno količino vode, vendar redko dovolj. Sam menim, da je kakovostna voda, bodisi ustekleničena ali filtrirana, nujna za ohranjanje do­brega zdravja. Posledica izsušitve sta nevarno zmanjšanje vsebnosti vode v te­lesu in zapeka, stanji, ki povečujeta tveganje za razvoj številnih bolezni. Ose­bam z artritisom priporočam pitje destilirane vode. V vročih dneh popijte več kot dva litra vode.

9. Za kuhanje uporabljajte nizkotemperaturno posodo, v kateri lahko živila skuhate brez dodatka vode; sicer uporabljajte malo vode ali nič; hrane ne kuhajte predolgo. Visoka temperatura, dolgotrajno vrenje in izpostavljenost zraku so trije največji sovražniki hranil. V nizkotemperaturni posodi iz nerjavečega jekla s pokrovom, ki zelo dobro tesni, bomo najlaže skuhali hrano tako, da bo ohranila kar največjo prehransko vrednost. Za pripravo hrane v pečici lahko uporabite steklene posode s pokrovi. Primerne se mi zdijo tudi lončene posode, saj se v njih hrana kuha pri nizki temperaturi. Zdrava je tudi priprava hrane v soparniku, kjer se živila soparijo pri 100 st C.

10. Meso, perutnino in ribe pripravite na žaru ali pecite – vendar jih ne uživajte pogosteje kot trikrat na teden. Čeprav pečenje, kuhanje na žaru in praženje niso zelo primerni načini priprave hrane, z njimi vseeno ohranimo nekaj hranilnih vrednosti živil. S pripravljanjem živil pri nižjih tem­peraturah izgubimo manj hranilnih snovi. Izogibajte se mastnega mesa, med ribami pa izberite le belo ribo s plavutmi in luskami. Losos je dovoljen, čeprav ni bela riba. Uživanje mastnega mesa povzroča debelost, bolezni srca in druge zdravstvene težave. Govedina spodbuja delovanje srca, zato je ne priporo­čam. Uživanje mesa več kot trikrat na teden lahko povzroči čezmerno izloča­nje sečne kisline in drugih škodljivih odpadnih presnovkov, ki po nepotreb­nem obremenjujejo telo. S tem seveda ne mislim, da si bomo že samo z uživanjem mesa nakopali bolezni srca in ožilja, verjamem pa, da je ob hitrem in stresnem načinu življenja in hkratnem poseganju po velikih količinah mesa več verjetnosti, da bo srce prizadeto.

11. Posameznih živil ne uživajte v prevelikih količinah. S preveliko količino enega samega živila lahko v telo vnesemo preveč določenih kemijskih snovi, ki organizem močno obremenijo. Posledica so vnetja, draženja ali alergije. Tako je celiakija npr. bolezen, pri kateri gluten, ki je v pšenici in drugih žitih, poškoduje sluznico tankega črevesa.
Bolezni, kot sta diabetes in hipoglikemija, so povezane s pretiranim uživanjem sladkorja. Zapeko, vnetja sluznic, alergije in večje tveganje za nasta­nek koronarne srčne bolezni povezujejo s prevelikimi količinami mlečnih izdelkov. Arterijske in miokardne lezije, ki vodijo v bolezni srca in ožilja, so posledica pomanjkanja magnezija. Prevelike količine enega ali nekaterih živil
prav tako ne dopuščajo zadostne zastopanosti drugih živil v prehrani, zato je pravilna oskrba telesa s hranili resno ogrožena.

12. Ne zanemarjajte pomembnih živil. Naše zdravje ni odvisno samo od tega, kaj pojemo, temveč tudi od tega, česa ne pojemo. Pomanjkanje do­ločenih hranilnih snovi je namreč dobra podlaga za razvoj bolezni. Če le ne­radi posegamo po npr. zelenjavi, oškodujemo telo za številne kemijske snovi in encime. Ravnovesja v telesu ne poruši le pomanjkanje beljakovin, ogljiko­vih hidratov in maščob, temveč tudi pomanjkanje vitaminov, rudninskih sno­vi, lecitina, encimov in elementov v sledeh.

Vir: Dr. Bernard Jensen – Zdravo življenje s sokovi

______________

Čisto vse zgoraj napisano zame že ne velja. Zase sem že ugotovil, da je bolje če so obroki čimbolj enostavni – čimmanj raznovrstni. Prebava je veliko boljša, asimilacija hrane še bolj in potem posledično tudi počutje.

Splošna pravila zdravega prehranjevanja

11.02.2009

Živil ne cvrite in za kuhanje ne uporabljajte že pregretih olj.
Cvrenje zmanjša prehransko vrednost živil, uniči za uravnavanje maščob potrebni lecitin in naredi hrano težje prebavljivo. Zaradi visoke temperature, pri kateri živila cvremo v olju, se nevarno spremeni kemijska sestava živila. To je lahko eden od pomembnih vzrokov za nastanek presežnega holesterola, arterijskih oblog in koronarne srčne bolezni.

Ne jejte, dokler ne začutite resnične potrebe po hrani.
Pogosto jemo preprosto zato, ker nas ura opozarja, da je čas za obrok, in ne, ker bi bili lačni. Odpravite to nezdravo navado. Če želite poskrbeti za optimalno presnovo, jejte le, kadar ste lačni.

Ne pojejte več, kot je potrebno. Čezmerno uživanje hrane škoduje zdravju.

Hrano dobro prežvečite – skoraj do tekočine. Prežvečena hrana se laže presnavlja. Iz de­narja, ki ste ga porabili za hrano, boste iztržili več.

Izpustite obrok, kadar vas kaj boli, ste čustveno vznemirjeni, bolni, niste lačni, vas zebe ali pa vam je prevroče. Vsako od teh stanj nas opozarja, da telo potrebuje počitek, toploto, mir ali vse kaj drugega kot hrano. Zaradi te bi namreč po zaužitju zastali energija in kri v prebavilih. V takšnih primerih telo pogosto potrebuje samo počitek.
Za prebavo hrane sta potrebna energija in sodelovanje številnih organov, iz hrane pridobljena energija- pa se bo sprostila šele čez nekaj ur.

Vir: Dr. Bernard Jensen – Zdravo življenje s sokovi

Končaj, ko bi še!

10.02.2009

Ko sem po novem letu končal strogo dieto in se spet vrnil nazaj na običajno prehrano z rahlimi popravki (nič več sladkorja, bele moke in visoko predelanih živil) sem večkrat naredil napako, da sem se preobilno najedel “dovoljene” hrane. Učinek je bil skoraj podoben, kot včasih – preden sem se lotil diete. Utrujenost, neiniciativnost, slaba koncentracija, megla v glavi… Začel sem razmišljati, da nekaj res ni v redu s količinami in/ali kombinacijami hrane, ki jo pojem.

Potem pa sem bral knjigo, ki jo je Luigi Cornaro napisal okoli leta 1500 prav o tem – o količinah hrane, ki jih pojemo. Ugledni benečan je že pred 500 leti ugotovil, da je za zdravo življenje odločilnega pomena prav to, da pojemo precej manj, kot bi radi – samo toliko, kot telo potrebuje. In telo potrebuje teko malo, s kolikor malo še gre, s kolikor malo lahko zdržimo.

Ugotovil je, da je treba pri prehrani upoštevati zdrav razum in popolnoma prezreti čute in želje, ki nam pravijo: “Še, še, še…Dobro je…” in pa: “Tole vzemi, saj ni tako nezdravo.”.

Nek starejši (izkušenejši) gospod mi je pred leti povedal zlato pravilo prehrane: Končaj, ko bi še! Kako zelo to drži. Če upoštevamo vsaj delček tega, kar trdi Cornaro, velja celo: Končaj, ko poješ tretjino tega, kar si se namenil.

Za povrhu vsega pa sem se pogovarjal še z nekim drugim gospodom – profesorjem prehrane na biotehniški fakulteti in povedal mi je, da je povsem res, da kalorična ristrikcija (omejen vnos kalorij) res pripomore k boljšemu zdravju in dolgoživosti, vendar je treba potem zelo paziti, kaj jemo in predvsem, česa ne jemo. Če zmanjšamo vnose hrane, lahko namreč hitro pride do nezadostne oskrbe z določenimi snovmi – hranili.

Kaj je predelana hrana?

5.02.2009

Slanina, šunka: sta izdelka iz svinjine, ki sta običajno kemično obdelana, da ohranijta rožnato barvo.
Konzervirana govedina vsebuje konzervanse in je močno slana.
Koruzni kosmiči (corn flakes): so visokopredelana hrana in pogosto vsebujejo zelo veliko sladkorja.
Dietni jogurti vsebujejo umetna sladila.
Instant juhe in omake: so močno slane in s predelavo izgubijo žive sestavine.
Zamrznjena hrana: nekaj vitaminov se uniči pri blanširanju, še več pa pri hranjenju in kuhanju. Vseeno je koristen del naše prehrane.
Sadnim jogurtom je po navadi dodan sladkor.
Mesne omake v prahu: so zelo slane in pogosto obarvane s kemično izdelano karamelno barvo.
Majoneze in drugi solatni prelivi: so običajno narejeni z visokopredelanimi olji, zato delajte po možnosti lastne prelive s hladno stiskanimi olji.
V kisu vložena hrana je zelo kisla in slana.
Klobase in salame vsebujejo po navadi barvila in sredstva za konzerviranje.
Jušne kocke so zelo slane. Pogosto vsebujejo natrijev glutaminat, ki lahko povzroči alergične reakcije.
Pakirani hladni narezki vsebujejo ponavadi aditive in sol.
Raznovrstne mesne konzerve pogosto vsebujejo veliko soli. Bodite pozorni na aditive.
Konzervirane juhe so močno slane in vsebujejo natrijev glutaminat. Pazite nanj pri juhah, na katerih piše, da ne vsebujejo umetnih barvil in sredstev za konzerviranje.
Konzervirani paradižniki so kislinotvorni.
Konzerviran beli riž in mlečni pudingi: dodan jim je sladkor, riž je predelan, poleg tega mleko in riž ne gresta skupaj.
Kisi so zelo kisli; primernejša sta limonin ali citronkin sok.
Bel pšenični zdrob: uporabljajte zdrob iz polnozmlete pšenice.

Zakaj ostane predelana hrana dalj časa sveža?
Pakirana in konzervirana hrana ter pijače ostanejo nenaravno dolgo sveže pri sobni temperaturi ali v hladilniku – zato, ker so jim odvzete žive sestavine in dodani konzervansi.

Vir: Jackie Habgood: Zdravo kombiniranje hrane

Predelana je vsaka hrana, ki ni več podobna surovini (resnični hrani) iz katere je narejena. Z drugimi besedami: Ne jejte ničesar, česar vaša babica ne bi prepoznala kot hrano.

En mesec po “omilitvi diete”…

4.02.2009
  • Je stanje še vedno negotovo. Občasno se počutim dobro, občasno malo slabše, kdaj tudi precej slabo.
  • Je drugače kot je bilo čisto na začetku mojega prehrambenega raziskovanja. Če pojem kaj sladkega, mi megla ne zalije možganov. Reakcija ni tako dramatična.
  • Dobro vem, da je nihanje mojega počutja zelo povezano s prehrano.
    • Če se pojavi težava s koncentracijo, če sem omotičen, utrujen, neiniciativen, težak, siten skoraj vedno z lahkoto najdem povezavo na nekaj kar sem pojedel 1. napačnega ali 2. v napačni kombinaciji ali 3. v preveliki količini.
    • Če sem po obroku zaspan, vem da sem pojedel napačno kombinacijo ali preveč.
    • Če me napenja ali moram zračiti stranišče za sabo, prav tako vem, da sem nekaj narobe pojedel.
  • Več berem in si sestavljam mozaik vedenja o prehrani. Počasi izbiram naslednji korak.
    • Opravil sem čiščenje jeter. Zdaj čakam še en teden do drugega čiščenja.
    • Pripravjam se, da bom začel s trodelno (ali Hay-evo dieto):
      • Nič predelane hrane
      • Ločevanje beljakovin in ogljikovih hidartov in 
      • Vsaj polovica zaužite hrane je sadje ali zelenjava.
        Te diete sem se v preteklosti že držal ne da bi vedel zanjo. Beljakovine in OH sem že dokaj strogo ločeval več mesecev. Veliko sadja in zelenjeve sem jedel že lansko poletje in predvsem na jesen. In bilo je dobro.
  • Dokaj striktno se ogibam:
    • Vse moke v vseh pojavnih oblikah (od kruha do testenin v juhi ali špagetov…) RAZEN polnovredne moke, ki jo zmeljemo doma in jo je pridelal ženin oče.
    • Sladkorja kot samega in v sestavinah.
  • Bolj se opazujem in spoznavam.

Kaj naprej?
Trenutno (že drugič ali tretjič) berem knjigo Zdravo kombiniranje hrane, v kateri je opisana t.i. Hayeva dieta ali trodelna dieta. Glede na moj sedanji način prehrane prehod na to dieto ne bo težak, ker sem že precej blizu. Tudi sicer se mi zdi, da ima filozofija te diete kar nekaj resnice v sebi. Npr. Ne jej predelane hrane ampak hrano, ki je kar najbolj podobna svoji izvorni obliki. Ne jej torej krompirjevega čipsa, temveč kuhan krompir v oblicah. Meni se to zdi ZELO smiselno.
Ali pa glede ločevanja beljakovin in OH. To preizkušam že najman eno leto in vem, da zame to 100% drži. Če ločujem, se počutim bolje. Več energije imam.
Knjiga je sicer bolj slabo napisana, precej zmedena – na treh koncih ponavlja isto stvar in vsakič za odtenek drugače – to zmede. Zato jo je treba prebrati večkrat izločiti dele, ki so “stranske ulice” in si sestaviti svoje napotke na podlagi knjige. Ne moreš samo odpreti knjige, iz nje prepisati napotkov zate in jih preizkusiti. Potreben je študij.

Sequential eating

3.02.2009

Sequential or “layered” eating is the program designed to conserve the energy used by the body for the digestion and absorption of foods – in order to maximize the energy needed for healing, repair and the elimination of wastes or toxins (the raw materials of cellulite). It also insures that no stresses or imbalances result from eating essentially incompatible foods, or overly complex ones at the wrong time.
A group of research scientists at Columbia University has found evidence that a meal is digested by the body in the exact order it is eaten – one food group at a time, regardless of its complexity or quantity. According to the theory, if you start out with a relatively concentrated food that takes a long time to break down, followed by something that takes only half the time – digestion of the second food will be delayed and it will start to ferment and decompose – losing much of its nutritional value.

In order to prevent this, the Natural Hygiene Food Plan is based on a simple rule: You generally start your meal with a freshly prepared vegetable juice, such as carrot, celery, cucumber, tomato or a combination of these. Then you follow with a blended or tossed salad – foods that are rapidly handled by the body. (Dr. Cursio prefers the semi-liquid blended salad because it is initially easier to digest, and therefore less of a body energy-consumer.) Next, you introduce a more complex food, such as a raw, unpeeled fruit, followed by a more concentrated one – nuts, cheese, or eggs, consisting of fats, proteins, carbohydrates and complicated nucleic acids. Thus, you allow your body to break down relatively “fast,” simple foods first, then progress to levels of increasing difficulty – all to insure the most efficient and least wasteful  assimilation of nutrients.

BASIC RULE – WATERY FOODS FIRST
To simplify this concept of sequential or layered eating, the basic rule or principle can be stated as follows:
Eat the most watery food first …..

EAT SMALLER AMOUNT – FEWER VARIETIES
The smaller the amount of a particular food eaten, the less is the digestive time for that food. The greater the amount of a food eaten, the more is the digestive time prolonged.
Remember the less you mix and the fewer the varieties you use, the easier it is to digest and the less you will be tempted to overeat. The greater the variety, the greater the tendency to overeat.

MODERATION
Not surprisingly, “less is more” applies with particular relevance to the Natural Hygiene Food Plan. “Eat sparingly and remember that quantity is all-important,” maintains Dr. Cursio, “even when you’re eating only wholesome foods. Too much of any food can overtax your system and interfere with its proper functioning.


______________________


Se opravičujem za angleščino. Nisem imel časa, da bi prevajal, zdelo se mi je pa pomembno.