Avena Sativa – navadni oves


Avena.sativa.ja

Oves je prišel v Evropo iz Male Azije. Vemo, da so ga gojili že v bakreni dobi, saj so arheologi v ostankih koliščarskih naselbin poleg pšenice in rži našli tudi oves. Plinij v svojih spisih poroča o navadah Germanov, češ da gojijo oves, ki jim je kot kašnata jed glavna prehrana. V srednjeveški medicini so ga uporabljali za obloge pri čirih in tvorih ter kot dieto pri prebavnih težavah. Sveta Hildegarda je priporočala kopeli iz ovsene slame pri protinu in ohromitvah. Poudarila je, da »oves človeku razbistri duh in razum«. Danes oves ni le dietetični prehrambni izdelek in živalska hrana, zaradi svojega pomirjujočega učinka dobiva vedno večji pomen tudi v zdravilstvu.

Sestavine in učinkovine:
Plodovi in listi kulturnih vrst ovsa vsebujejo steroidne saponine (avenakozid A in B). V koreninah sta močno antibiotično in antimikotično delujoča triterpenska saponina avena-cin A in B. Iz semenske lupine so izolirali glikozide vanilina in indolni alkaloid gramin. Plodovi vsebujejo 50-60% škroba, 14-15% beljakovin, proste aminokisline, veliko vitaminov (predvsem različne B-vitamine pa tudi vitamin K), veliko mineralnih snovi, med njimi tudi bor in jod. Zelišče vsebuje velike količine kremenčeve kisline.

Učinkovanje in uporaba:
Triterpenski saponini ovsa zavirajo rast skoraj vseh vrst bakterij in glivic. Izvlečki iz zelenega cvetočega zelišča delujejo pomirjujoče, zato jih uporabljamo kot čaj ali tinkturo pri živčni izčrpanosti in pri nespečnosti. Verjetno tako deluje alkaloid gramin skupaj z drugimi sestavinami. V Srednji Evropi so vedno bolj priljubljeni pripravki iz zelenega ovsa; bolniki poročajo o dobrih učinkih tudi pri slabem srcu in krvnem obtoku, pri kožnih težavah in spolnih motnjah. Izvleček iz sveže rastline pomaga tudi pri odvajanju od kajenja in celo pri odvajanju od opija ter morfija. Verjetno je tudi pri takšni uporabi gramin kot derivat triptofana pomembna učinkovina. Zaradi velike količine esencialnih aminokislin in mineralnih snovi so ovseni kosmiči eden najboljših dietetičnih prehrambenih izdelkov.

Pripravki:
Čaj:
Dve do tri čajne žlice suhega zelišča pripravimo kot poparek in pustimo, da stoji 15 minut. Pijemo po dve do tri skodelice čaja na dan. Tak čaj uporabljamo tudi za umivanje kožnih ekcemov in kožnih obolenj, ki jih povzročajo glivice.
Tinktura:
20 g svežega zelišča prelijemo s 100 ml 70 odstotnega etanola. Pustimo stati dva tedna, pri tem tekočino večkrat dobro pretresemo. Jemljemo trikrat na dan po 10 kapljic, pri nespečnosti tudi dvojno količino pred spanjem.
Kopeli:
500 g zrezane ovsene slame ali posušenega zelenega zelišča prelijemo z dvema litroma vrele vode in pustimo stati 20-30 minut, nato pa dodamo tekočino kadni kopeli. Uporabljamo jo za pospeševanje kožne presnove in prekrvitve pri revmi, nevralgijah, kroničnih ekcemih in pri slabi prekrvitvi udov. Sedežne kopeli pomagajo pri ženskih trebušnih težavah, pri črevesnih kolikah in boleznih mehurja.

Nezaželeni učinki:
Pri prevelikih količinah tinkture ali drugih pripravkov lahko pride do glavobola.

Vir: dr.Katarina Galle – Toplak: Zdravilne rastline na Slovenskem, str.62

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: