Archive for the ‘Hrana’ Category

Zakaj so sladkor, bela moka in druga hrana z visokim GI dolgoročno zelo škodljivi?

9.02.2012

How Carbs Affect Insulin?

Carbs are Converted to Glucose
Human body runs on glucose and all eaten carbs are converted into glucose in the digestive tract. The glucose then enters the bloodstream and thus contributes to a rise in “blood-glucose”.

Blood Glucose Must be Kept Within Limits
A very high level of glucose in the blood is toxic, while a very low level is detrimental to bodily functions. Therefore the body has a system to regulate the amount of glucose in the bloodstream to ensure that it remains balanced within safe parameters. This glucose balancing system depends upon two mechanisms: hunger and insulin.

Low Blood Glucose Triggers Hunger
If blood-sugar levels drop, the brain causes us to feel hungry. Result? We eat food that is then converted into glucose and our blood glucose levels rise. If we don’t eat and blood-glucose levels fall too low, we trigger the condition known as hypoglycemia.

High Blood Glucose Triggers Insulin
If blood-sugar levels rise, the brain tells our pancreas to release insulin. Result? The insulin disperses the glucose and our blood sugar levels fall. Without insulin to regulate a rise in blood-glucose, the amount of sugar in our bloodstream can become toxic, triggering the condition known as hyperglycemia.

Eating Too Many High GI Carbs Causes Sugar Spike
The hunger-or-insulin see-saw mechanism works well, if we don’t eat too many high glycemic index (GI) carbs that are rapidly converted into glucose. When this happens, when a LARGE amount of glucose enters the bloodstream (called a “sugar spike”), the system responds by releasing a LARGE quantity of insulin. (It thinks we’ve eaten a huge amount of food.) The amount of insulin is so large that not only does it disperse the food-glucose we have just eaten, it disperses a lot more. Result? Our blood glucose falls too low. So, within a short time (about 2-3 hours) the brain tells us to feel hungry and we repeat eating. This rapid rise and fall in blood glucose, caused by excess production of insulin, is not good for our health or our eating habits.

Insulin Levels and Health
As we have seen, when blood glucose levels get too high, insulin is released into the bloodstream by the pancreas to help disperse the glucose. The insulin transports the glucose to cells needing extra energy. The cells have “insulin receptors” positioned so that insulin can bind to them, facilitating glucose entry and utilization in the cells. Once inside the cells, the glucose is burned to produce heat and adenosine triphosyphate, (ATP) a molecule that stores and releases energy as required by the cell.

Overconsumption of High GI Carbs Maintains Excessively High Insulin
If we eat a diet that contains too many high GI carbs (carbs that are rapidly converted into blood glucose) we force our body to respond by releasing equally large amounts of insulin into our bloodstream to cope with the glucose. Over time this excessively high level of insulin can cause the “insulin-receptors” in our cells to become less sensitive to insulin.

Insulin Insensitivity
When cells become less sensitive to the effects of insulin, they accept less glucose, so more glucose than usual remains in the bloodstream. Result? The pancreas over-compensates by working harder and releasing even more insulin.

Health Consequences of Insulin Insensitivity
The combination of insulin-insensitivity and insulin over-production typically leads to one of two results:
Either, the pancreas gets worn out and insulin production slows down to abnormally low levels. Result? We develop type 2 diabetes. (About 30 percent of cases)
Or, the insulin-resistant patient doesn’t develop diabetes (because the pancreas continues to produce sufficient insulin) but, instead, contracts hyperinsulinism (abnormally high levels of insulin in the blood), which can cause chronic obesity as well as high blood pressure, high levels of triglycerides, low HDL (good) cholesterol, heart disease, and possibly some cancers.

Low GI Foods Cause Lower Insulin Levels
This is why experts are beginning to recognize the health advantages of following a low GI diet. Because lower GI foods are converted into glucose much more slowly, causing less insulin to be produced.
This is not the last word on this subject, by any means. Research into insulin insensitivity and the relationship between insulin levels and obesity is ongoing. However, the overconsumption of high-GI foods is a major cause of concern.

http://www.annecollins.com/carbs-excessive-insulin-health.htm

Krimmlov program (Prvi teden)

30.09.2011

Jejte samo hrano, ki je na seznamu pod DA (v PDF priponki spodaj).
Hrana pod NE je vzrok vaših težav.
Bodite čimbolj dosledni.

Primer menija in dnevnega razporeda:
Uporabite ga zgolj kot vodilo –  jejtev čimbolj raznovrstno hrano s spodnjega seznama po DA.

6:00 Prigrizek  –  nujno –  pojejte ga vsako jutro.
3/4 skodelice jogurta medtem ko sedite na robu postelje. Potem se vlezite nazaj in meditirajte ali razmislite o dnevu.
Jutranja telovadba, raztezne vaje (nekaj minut).

6:15 Zajtrk
Ocvrta jajca ali skodelica ovsenih otrobov z nekaj masla in pol skodelice mleka. Voda.

6:30
Tuš, obleka in priprava na dan.

8:00 Prigrizek
Steblo zelene in košček sira

9:45 Prigrizek
Pol skodelice alfalfa kalčkov in pol skodelice navadnega manj mastnega jogurta

11:30 Kosilo
Kosi tune, paradižnik v koščkih s solato, kisom in oljem, olive, surova kuhana lai soparjena cvetača, voda.

14:00 Prigrizek
Surov, kuhan ali soparjen brokoli.

16:15 Prigrizek
Malo kuhanega piščanca (brez kože).

18:30 Večerja
Zelenjavna enolončnica, riba, stročji fižol z gobami, bučke s pradižnikom in čebulo, voda

Pred odhodom v posteljo –  prigrizek –  nujno –  pojejte ga vsak večer.
3/4 skodelice jogurta ali majhna pest nemastnih oreškov

PDF priponka: Prvi teden.pdf (55 KB)

Ali imam hipoglikemijo?

11.04.2011

“Tudi jaz opažam pri sebi znake, ki so našteti med hipoglikemičnimi simptomi.
Ali to pomeni, da imam hipoglikemijo?”

Če zgolj občasno opažate nekaj simptomov ali zgolj enega ali dva je odgovor: Seveda ne.
Simptomi, po katerih se kaže hipoglikemija so splošni in jih občasno doživlja vsak.

Hipoglikemijo je enostavno definirati, diagnosticirati pa zelo težko.
Če vam uspe dobiti zdravnika, ki vas bo jemal resno –  in hvalabogu je tudi pri nas vse več takšnih –  ste na dobri poti, ne pa še na cilju.
Za diagnosticiranje hipoglikemije se največkrat uporablja t.i. podaljšani (6 urni) glukozni tolerančni test.
Pri tem testu vam na tešče izmerijo nivo glukoze v krvi. Potem popijete koncentrirano raztopino glukoze, nakar vam v časovnih intervalih merijo nivo glukoze v krvi. Tako dobijo krivuljo nivoja glukoze iz katere lahko razberejo, če ste hipoglikemik.

Vendar pa vse več raziskovalcev kritizira to diagnostično metodo. Menijo namreč, da na ta način ne odkrijemo vseh bolnikov, ki dejansko imajo hipoglikemijo. Velikokrat je pomanjkljivost tudi, da GTT traja le dve ali tri ure, kar pa je premalo za mnogo bolnikov, ker jim glukoza v krvi občutno pade šele po štirih do petih urah.
Zato se vsebolj omenja t.i. Whipplova triada, ki pravi da ima nediabetično hipoglikemijo oseba, ki:

  • doživlja simptome
  • ima v času doživljanja simptomov znižan nivo glukoze v krvi in
  • doživi olajšanje simptomov, če se nivo glukoze dvigne.

Kako torej lahko sami ugotovite, če je za vaše slabo počutje kriva hipoglikemija?
Enostavno tako, da preklopite na hipoglikemično dieto in opazujete učinke. Če v nekaj tednih opazite občutno olajšanje simptomov, je možnost da ste hipoglikemik. Vendar pa hipoglikemijo lahko povzročajo tudi resne bolezni, zato se v vsakem primeru posvetujte s svojim zdravnikom.

Jaz sem izvedel lastni nestandardni glukozni tolerančni test, ki mi je dal sliko mojega odziva na zaužitje večje količine ogljikovih hidratov.
Za tak test je potreben osebni merilec glukoze v krvi in dan brez obveznosti ali načrtov. Če je človek namreč hipoglikemik, se bo po takšnem testu ves dan počutili sesuto, zanič in za nobeno rabo.
Pred zajtrkom sem si izmeril nivo glukoze. Potem sem pojedel zajtrk –  2 kosa polnozrnatega domačega kruha, 100 g tunine paštete, nekaj koščkov mesa in čaj. Potem pa sem si na pol ure meril glukozo v krvi.
Dobil sem spodnjo krivuljo, ki je na las podobna krivulji v knjigi Hypoglicemia for Dummies. Po tej knjigi je problem moje krivulje oz. mojega telesa v tem, da je glukoza v dveh urah padla za 6 mmol/L (to je 108 mg/dL).
To je (pre)hiter padec glukoze, ki sproži simptome. Dodaten problem je, da je čez nekaj ur nivo padel pod postni (jutranji) nivo.
Zelo verjetno bi GTT s čisto in koncentrirano glukozo povzročil še višji začetni dvig in še hitrejši padec –  in jaz bi bil verjetno še bolj sesut.

XXScrCap-499¸

Vir:
1. http://hypoglykemie.nl/faq/
2. Cheryl in James Chow: Hypoglycemia for dummies
3. Melanie R. Saberian: The Enigma of Non-Diabetic Hypoglycemia

Po dveh letih in pol

18.03.2011

Pred kratkim me je obiskovalka s komentarjem spomnila na moj članek napisan eno leto po začetku mojega bloganja in iskanja poti iz slabega počutja, utrujenosti, izžetosti, možganske megle in še česa…
Zdaj sta minili približno dve leti in pol – nekako je čas za še eno vmesno bilanco.

Poskušal bom povzeti, kaj se je v zadnjem letu in pol spremenilo, kaj sem spoznal, izkusil, dognal.

Še vedno bi se bil pripravljen s svojo krvjo podpisati po točke A, B in C.
Danes bi jih mogoče postavil v drugačen vrstni red: Gibanje, hrana in potem spanje – človeku je pač najpomembnejša tista stvar, ki jo ima najmanj urejeno – je najšibkejši člen.

Glede presne hrane pa je v zadnjem letu prišlo do preobrata. Ne v smislu, da ne bi bila dobra, pač pa v smislu, da naj bo presno sadje, zelenjava in oreški pomemben sestavni del moje prehrane. Drugi sestavni deli so meso in ogljikovi hidrati. Mesa več, pri ogljikovih hidratih pa moram biti bolj izbirčen.

V zadnjem letu sem nareč ugotovil, da imam krvno skupino nič in da sem sekretor (to pomeni, da se antigen moje krvne skupine izloča tudi v sluzi, slino itd., kar je dobro). Ko sem začel jesti po priporočilih za mojo krvno skupino, je bil to odločen korak na bolje. Imel sem več energije, kot prej na presni hrani. Ta priporočila so bila: zelo malo žitaric in več živalskih beljakovin. Ugotovil sem, da ta teorija zame še kako drži.

Kljub vsemu pa so se še vedno občasno pojavljala “nižinska obdobja”, kot jim pravim. To so obdobja, ko se počutim brez prave energije, ko bi kar sedel in nič pametnega počel. Zato sem še enkrat šel k dravniku in mu razložil stanje. Poslal me je na specialistični diagnostični pregled.

Ugotovili so:

  • da nisem alergičen na nobeno hrano,
  • da nimam celiakije in
  • da je v trebušni votlini vse brez posebnosti

Z drugimi besedami: ni bolezenskega stanja, ki bi bilo lahko vzrok mojih težav.
Ali še malo natančneje: ni bolezenskega stanja, ki bi ga bilo danes mogoče povsem nedvoumno zaznati, izmeriti in pokazati nanj.

V času diagnostične preiskave, ko sem se hranil po navodilih specialista, pa sem ugotovil nekaj, kar se je zdaj pokazalo kot ključni faktor – da obstaja povezava med sladko hrano oz. hrano z visokim glikemičnim indeksom in mojimi “nižinskimi obdobji”. Nekaj malega sem nekoč že pisal o tem. Tudi v končnem izvidu je na koncu omenil reaktivno hipoglikemijo.
Ker sem pred časom že nekaj bral o tem, sem postal pozoren. Zakopal sem se v knjigo Hypoglycemia for dummies in vse več koščkov mozaika je sedlo skupaj s tistimi, ki so že bili v sliki.
Ogljikovi hidrati bodo torej središče moje skrbi za več energije, več življenja.

Ko sem gledal nazaj npr. na obdobje presne hrane, sem videl, da je bilo super. Razen ob prilikah, ko sem v zmiksano zelenjavo dodal suhe fige ali rozine. Že takrat sem ugotovil, da so rozine hujše.
Ali pa da je bilo čisto na začetku (avgusta 2008) vse OK in oh in sploh, ker nisem jedel nič oglijikovih hidratov, kar je pomenilo tudi nič sladkarij.
Kar naenkrat je naredilo klik klak, vse je sedlo skupaj in slika je bila popolna. Ključni manjkajoči del je bila reaktivna hipoglikemija.
Tako se zdaj ukvarjam z ravnjo sladkorja v krvi in kako mi katera hrana požene sladkor navzgor samo zato, da le-ta potem globoko strmoglavi in me naredi neuporabnega za življenje.
O tem pa več v katerem od naslednjih člankov…

Sladkorna bolezen

26.01.2011

Sladkorna bolezen ni enovita, temveč se deli na več bolezni. S praktičnega vidika so pomembne tri: to je sladkorna bolezen tipa 2 (ima jo 90 % vseh sladkornih bolnikov), sladkorna bolezen tipa 1 (ima jo 5 % vseh bolnikov) in nosečnostna sladkorna bolezen (edina, ki po definiciji ni kronična).

 V Sloveniji imamo približno 100.000 ljudi s sladkorno boleznijo (diabetikov), torej jih ima 90.000 sladkorno bolezen tipa 2. To so osebe od srednjih let do visoke starosti, v povprečju približno 65-68 let; med njimi je več žensk. Bolezen je v vsem svetu še vedno v porastu, zlasti v deželah z rastočim standardom, nezdravo prehrano in manj gibanja, ob čemer narašča tudi telesna teža. V ZDA se pojavlja zlasti med mladino, ki se vse bolj posveča televiziji s kokakolo in krompirčkom v rokah. Tako se sladkorna bolezen tipa 2, značilna za odrasle, zdaj seli že v šolsko populacijo. Tudi pri nas se lahko zgodi kaj takega, če ne bomo pravočasno ukrepali.

Statistika
V Sloveniji: 100.000 obolelih
V ZDA : 17 milijonov
Primerjava: približno enako razmerje
Po napovedih bo vsak tretji Američan, ki se je rodil leta 2000, nekoč zbolel za to zahrbtno boleznijo. Leta 2025 naj bi v Indiji imeli 60 milijonov diabetikov!
Diabetes tip 2
Za ta tip sladkorne bolezni je v glavnem značilno, da je povzročimo sami. Glavni povzročitelj te bolezni je prehrana in pomanjkanje telesne aktivnosti.

  • redna uporaba industrijskih maščob (rafinirana olja, margarina) zviša možnost nastanka diabetesa za 40%
  • prekomerno uživanje omega-6 maščob (oreščki, žitarice, polnozrnat kruh, večina rastlinskega olja, jajca, perutnina, pecivo) v razmerju z omega-3 maščobami zviša faktor rizičnosti. Nasvet: ne uporabljajte rafiniranih rastlinski olj, uporabljajte olivno olje, hladno stisnjeno laneno olje in ribje olje!
  • Izogibajte se mleka in vseh mlečnih izdelkov (skuta, jogurt in sir so dovoljeni, predvsem sirotka)
  • Rafinirano zrnje in sladkor so v direktni povezavi s porastom dabetesa v svetu
  • Zdravo črevesje preprečuje nastanek diabetesa (nujno je redno čiščenje)
  • Nepravilno delovanje jeter ima močan vpliv na nastanek bolezni (nujno je redno čiščenje)

 Zdravljenje s strani uradne medicine je neuspešno!!!

In kaj lahko storijo diabetiki?

 Sladkorna bolezen se močno razlikuje od ostalih (rak, multipla skleroza…), saj napreduje po večih poteh, ki se medsebojno jačajo (eho-efekt). To je pomebno vedeti, saj se je moramo zaradi tega lotiti z večih plati.
  Da bi bolezen bolje razumeli, moramo najprej spoznati vlogo inzulina
Inzulin
  Kljub dolgim intervalom med hranjenjem z visoko glikemičnimi OH, je raven sladkorja v krvi približno enaka (70-110 mg). Telo zmore večja odstopanja od teh vrednosti učinkivito normalizirati. Ko pojemo obrok, bogat s sladkorjem, pričnejo beta celice v pankreasu (trebušna slinavka) izločati inzulin. Te celice so zelo občutljive na spremembe ravni sladkorja v telesu, zato se zelo hitro odzovejo na vsako spremembo. 
  Ko pojemo hrano bogato z glukozo ( visoka raven sladkorja – glikemičen indeks GI), skozi stene črevesja sladkor takoj preide v kri, torej se raven sladkorja v krvi znatno zviša, to sproži receptorje na celicah v pankreasu in te pričnejo izločati inzulin. Ta potuje po telesu do vsake celice, kar jim omogoči hitro spreminjanje sladkorja v energijo. Kadar je tega sladkorja preveč, inzulin ukaže telesu, da del tega odvečnega sladkorja shrani v jetrih, v obliki glycogena, del pa se shrani tudi v mišičnem tkivu. Ko se raven sladkorja v krvi zniža, se inzulin preneha izločati. Kadar pa nivo sladkorja preveč upade, pa pričnejo alfa celice v pankreasu izločati hormon glucagon, ki sproži rezervni sladkor (glycogen v jetrih), da preide v kri. Zelo pomeben faktor je stres oz stresni hormon -noradrenalin, saj ta otopi delotvornost inzulina. Kadar smo v stresni situaciji, je nivo sladkorja nenormalno visok.

Začetek: odpornost inzulina

 Na površju naših celic se nahaja receptor inzulina. Ti receptorji delujejo kot  kemijski >vratarji<, ki nadzorujejo prehod sladkorja v celico. Če se prehranjujemo s hrano z visokim GI, potem se lahko ti receptorji (vratarji) pokvarijo, zaradi prevelikega vpliva inzulina, lahko se tudi povsem zaprejo. Rezultat – celice mišic, maščobne in jetrne celice postanejo odporne na inzulin. Te celice potrebujejo vse več inzulina, da bi nanj reagirale, vsaj minimalno.  Odpornost na inzulin pri maščobnih celicah povzroči razpad shranjenih triglyceridov, kar ima za posledico dvig ravni prostih maščobnih kislin v krvi. V primeru inzulinske odpornosti pri mišičnih celicah preprečuje vnos sladkorja, kar povzdigne nivo sladkorja v krvi. Isto se zgodi tudi v primeru inzulinske odpornosti jetrnih celic.

Prvi korak: povečano izločanje inzulina

 Kot je že prej opisano, če celice postajajo vse bolj odporne na inzulin, se mora ta v vse večjih količinah izločati, da nevtralizira raven sladkorja v krvi. To pa povroči, da še več celic postane odprnih na inzulin. Spirala dogodkov se stopnjuje.
Ponavadi telo, kljub vsemu, zopet vzpostavi normalno raven sladkorja v krvi. Toda ti dogodki ne ostanejo brez posledic:

  • povzroči prekomeren stres beta celic. Prekomerna produkcija inzulina v daljšem časovnem periodu ni mogoča, saj se te celice slej ko prej utrudijo, >izgorijo<. Kadar se to zgodi, potem beta celice ne samo, da ne morejo izločati velike količine inzulina, ampak tega sploh niso več zmožne.
  • prekomerni inzulin ima še cel kup drugih posledic, ki bodo opisane v ‘tretjem koraku’

Drugi korak: sladkor povzroča hudo škodo

  Preveč sladkorja povzroči žejo, saj telo poskuša odvečni sladkor odstraniti. Povečano urineranje in dodatna obremenitev ledvic. Telo poskuša zaščititi organe pred sladkorjem, zato zooži majhne žilice – zmanjšana cirkulacija krvi. To ima za posledico bolezni ledvic, težave z nogami in vidom, težje celjene ran. Zviša se tudi nivo maščob v krvi, nastanejo žilne obloge. Sladkor tudi spremeni strukturo in funkcijo beljakovin (zato se rane težko zacelijo). Poleg naštetega, pa adrenalne žleze izločajo vse več adrenalina, kar požene maščobne kisline v kri in prepreči izločanje inzulina. Prizadeto je tudi periferno živčevje (v stopalih, rokah in nogah), simptomi vključujejo tudi bolečine in nepokretnost delov telesa.

Tretji korak: preveč inzulina

  Tudi preveč inzulina je smrtno nevarno. Je najpomembnejši hormon pri metabolizmu, kadar ga je konstantno preveč, nastopi cela vrsta težav:

  • bolezni srca
  • otrdelost arterij
  • poškodbe na stenah arterij (>ateroskleroza)
  • zvišan holesterol
  • povišani triglyceridi
  • zvišan krvni pritisk
  • pomanjkanje vitaminov in mineralov
  • bolezni ledvic
  • pomanjkljivo izgorevanje maščob
  • debelost

Četrti korak: destrukcija beta celic

 Ta je izredno poguben. Če imamo raven sladkorja v krvi, rahlo nad 100, le v času dveh ur, je odpoved beta celic že opazna. Če imamo raven preko 110, lahko beta celice izgubijo 40% svojih zmožnosti in to že v dveh letih. Če se stanje ne izboljša in se dogodki ponavljajo, potem lahko z gotovostjo računamo na to, da bodo beta celice slej ko prej popolnoma uničene.

Peti korak: propad telesa

 Na določeni točki tega procesa, ko telo izgubi kapaciteto tvorjenja inzulina in ko nastane odpornost tudi na inzulin, ki ga dobimo preko injekcij, se pokaže grozljiva slika sladkorne bolezni:

  • neuropatija
  • odpoved ledvic
  • bolezni srca
  • slepota
  • amputacija
  • dializa
  • smrt

Zaključek

 Kadar človek zazna prve simptome diabetesa, je v bistvu že prepozno. Četudi spremenimo način prehrane, se proces nadaljuje. Vzroki za to so podani na začetku sestavka.

Kaj potem sploh lahko naredimo?

Seveda situacija ni nujno nepopravljiva. Klasična medicina ima svoje načine, kako se spopasti s to boleznijo, vendar so njena orožja neučinkovita. Pa si jih oglejmo:

  • zdravila, ki preprečujejo OH z visokim GI prehod skozi črevo v telo in zvišajo občutljivost beta celic (produkcijo inzulina), s tem zmanjšajo potrebe po dodatnem vnosu inzulina.
    • Glavni problem teh zdravil (metformin) je, da imajo negativne stranske učinke: slabši apetit, slabost, bruhanje, krči, zaprtje, diareja…Nekateri pacienti tega preprosto ne morejo zdržati, zato večkrat tablet ne vzamejo.
    • Lactična acidosa je bolj redka, toda hudo nevarna. Posledica pojava laktične acidoze je nezmožnost celic, da dobijo dovolj kisika, kar jih uničuje. V krvi pa se prične tvoriti mlečna kislina. Največkrat se to zgodi tistim bolnikom z odpovedjo ledvic.
  • Zdravila, ki stimulirajo trebušno slinavko, da ta proizvede več inzulina (Glyburide)
    • Ta zdravila so tako učinkovita, da mora bolnik s seboj vedno nositi tablete glukoze, saj jim lahko sladkor v krvi tako upade, da brez njih padejo v diabetično komo. To se sicer dogaja bolj poredko, vendar ostajajo težave:
      • Tako močno zviša raven inzulina, da lahko nastopijo zgoraj opisane težave
      • Ta zdravila ne zmorejo popraviti beta celic, le pospešuje njihovo delovanje, kar na koncu rezultira z uničenjem teh celic
  • Inzulin v obliki tablet, ali injekcij, je v pomoč, ko so beta celice v pankreasu že popolnoma pregorele. Ko nastopi popolna odpornost vašega telesa na inzulin, je konec neizbežen.

Alternativa

 Zdaj že vemo, da je pri sladkorni bolezni potreben povsem drugačen pristop. Potrebno je delati skupaj s telesom, da mu povrnemo primarne funkcije, kajti to je edini možen način.  Predno pričnemo zdraviti bolezen, moramo nujno spremeniti način prehranjevanja:

    • Rastline, ki  preprečijo absorbcijo visoko glikemijske hrane : kaktus nopal, gymnema sylvestre
    • dodatki, ki  odpravijo odpornost na inzulin: konjac mannan (glucomannan), cinnulin PF (skoncentrirani cimet), chromium GTF (krom v organski obliki), omega -3 maščobe
    • dodatki, ki popravijo stanje beta celic v trebušni slinavki: gymnema sylvestre, alfa lipoična kislina ali R lipoična kislina
    • sredstva, ki znižajo raven sladkorja: fenugreek ekstrakt (grško seno), momordica charantia, carosolična kislina, murva, živeti brez stresa
    • sredstva, ki ščitijo organe in beljakovine pred škodljivimi učinki sladkorja: L-carnosine (močan antioksidant), DMAE, CoQ10, alfa lipoična kislina ali R lipoična kislina, benfotiame
    •  sredstva, ki ščitijo organe pred zvišanim inzulinom: čiščenje krvi, proteolitični encimi, omega-3 maščobne kisline
    • Opustiti je treba vso hrano, ki vsebuje sladkor oz. hrano z visokim GI

 Potrebno je istočasno delovati tako preventivno kot tudi kurativno. Ker diabetes ni samo enonivojna bolezen, moramo hkrati delovati na vseh področjih. Moramo je takoj zaustaviti, drugače se bo takoj nadaljevala.

 Dr. Rath – svetovno poznani kritik moderne medicine ima svoj pristop pri zdravljenju diabetesa.

Vir: Holist.eu

Sladkor, strup naš vsakdanji

25.01.2011

Zviti so dandanes trgovci, sladkarijam se je tik pred blagajno res težko upreti, še posebej pa otrokom, ki jim ni enostavno dopovedati, da so sladkarije zelo zahrbtna zadeva. Tako se začne, na sladkor so navajeni že dvoletni otroci, nadaljuje pa vse do – smrti. Le redki striktno upoštevajo vsa pravila, našteta v tem članku. Paradoksalno pa je, da je prav ta substanca, o kateri na tem mestu ne boste mogli prebrati veliko dobrega, glavni energetski vir v našem telesu.

Ogljikovi hidrati, kot jih splošno imenujemo, so sestavljeni iz monosaharidov ali enostavnih sladkorjev (molekul grozdnega sladkorja ali glukoze, sadnega sladkorja ali fruktoze in glukozi podobne galaktoze). Disaharidi, molekule z 12 ogljikovimi atomi so maltoza, laktoza in saharoza. Med naravnimi daljšimi verigami, polisaharidi, poznamo ramnozo, glikogen (vskladiščen v mišičah in jetrih kot gorivo pri celičnem dihanju), škrob (prebavljivi del, rastlin) in celulozo (za človeka neprebavljiva), maltodekstrin pa je sintetiziran umetno. Sladkor pridobivajo iz sladkornega trsa in sladkorne pese, vitaminsko in rudninsko sicer bogatih rastlin. Po vrsti kemičnih procesov industrijske proizvodnje preostane beli sladkor. V tem končnem produktu, ‘koncentratu’, predvsem pa kemičnem izdelku, ni moč najti nobenih mikroorganizmov več. Sladkor je torej mrtvo živilo.

Osnovne človekove potrebe po sladkorju včasih ni bilo, naši predniki so uživali le sadje in med, danes pa je poraba sladkorja že 30 krat presegla porabo izpred 100 let (na povprečnega Evropejca se danes proda kar 150 gramov enostavnih sladkorjev v različnih prehrambenih proizvodih na dan, kar je več kot 50 kg na leto). Beli sladkor predstavlja približno tretjino proizvedenega sladkorja, dve tretjini pa je nevidnega, v pecivu, sirupih, marmeladah, tortah, sladoledu in drugih slaščicah.

Glede na to, kako hitro po zaužitju se dvigne vrednost sladkorja v krvi, hranilom določamo glikemični indeks. Ta ima vrednost do 100, pri čemer višje vrednosti pomenijo hitrejši dvig sladkorja v krvi. Vrednost glikemičnega indeksa za nekatera živila lahko najdete v razni literaturi, pa tudi na spletu. Indeks pa ni odvisen le od kemične zgradbe sladkorjev in dolžine verig, temveč tudi od mehaničnih lastnosti hranil. Ovseni kosmiči, zrna koruznega škroba ter vlaknine so balastne snovi, ki koristijo prebavi in so za njeno čimboljšo učinkovitost nujno potrebne. Prebava uporabnih sladkornih verig traja dlje časa, kar ima za posledico enakomerno absorbcijo.

Negativni učinki sladkorja se začno že v ustih: braniti se moramo proti zobnemu kariesu, medtem ko se razjede sluznice ustne votline naši otroci sploh ne zavedajo. Presnova sladkorja nadalje zahteva najrazličnejše rudnine, predvsem kalcij in železo, med vitamini pa predvsem skupino B kompleksa. Ker teh snovi v samem sladkorju ni, jih telo vzame tam, kjer so. Kalcij iz kosti (osteoporoza) in zobovja, železo (slabokrvnost) in B vitamine (motnje v delovanju živčevja) pa od drugod. Večje količije užitega sladkorja pomenijo večje potrebe po omenjenih rudninah in hujše posledice za zdravje človeškega telesa. Pa še to: sladkor povzroča tudi presnovi škodljive t.i. sladkorne kisline, s katerimi se mora telo spopadati in jih z alkalno hrano (če jo sploh dobi) nevtralizirati, sicer se le-te nabirajo v sklepih ali drugje (revma, artritis, …).

Že kmalu po zaužitju enostavnih sladkorjev se raven glukoze (iz enostavnih in kompleksnih sladkorjev absorbirana glukoza, fruktoza in galaktoza najprej potujejo v jetra, kjer se vse molekule predelajo v glukozo) v krvi hitro dvigne (hiperglikemija), vendar tudi zelo hitro pade (hipoglikemija). Možgani za svoje delovanje potrebujejo primerno raven sladkorja (ki izvira iz jeter), če pa vrednost v krvi pade, ima to za posledico slabo počutje, drastičen upad psihofizičnih sposobnosti in občutek lakote. Nihanje sladkorja je posledica delovanja hormona inzulina, ki nastane v trebušni slinavki. Ta deluje tako, da povečuje prepustnost celičnih membran za sladkor in aminokisline. Je tipični lipogenetski hormon – pospravi vso hrano v zaloge, tako na kratki (sladkor) kot na dolgi rok, torej, da skladišči tudi vse v krvi prisotne maščobne kisline v zaloge. Povečana koncentracija sladkorja v krvi torej povzroči njegovo sproščanje in celo verigo neljubih posledic.

Če je vrednost inzulina med dolgotrajno, aerobno vadbo nizka, je prispevek energije iz oksidacije maščob večji. Uživanje sladkorja med vadbo izgorevanja mišičnega glikogena sicer ne upočasni, pač pa se zmanjša razgradnja jetrnega glikogena in oksidacija maščob. Respiratorni kvocient (RQ, razmerje med izdihanim CO2 in vdihanim O2 na časovno enoto) se dvigne. Zato so se dandanes že počasi začeli uveljavljati športni napitki, ki vsebujejo tudi delež maščob in sladkorje z dolgimi verigami (z nizkim glikemičnim indeksom).

Sladkor pa ni le strup s počasnim, degenerativnim delovanjem, temveč tudi, posredno, substanca, na katero bi morali biti zelo pozorni še posebej športniki, pa čeprav so posledice zelo dolgoročne. Kako velik vpliv na anabolno fazo (po treningu, ko se telo izgrajuje in celi mišične mikropoškodbe) ima nihanje vrednosti koncentracije inzulina (t.i. inzulinska gugalnica), se nam pokaže šele pod drobnogledom. Rastni hormon (GH) v jetrih povzroči sproščanje rastnega – inzulin fatktorja (IGF), ta pa je (poleg vadbe, testosterona in aminokislin v mišici) odločilemn pri izgradnji mišic. Toda vrednosti IGF so nizke, če inzulin niha. Bolj konstantna ko je koncentracija inzulina v krvi in višje ko so te vrednosti, večji je anabolizem. In ker se pri človeku GH v največji meri sprošča med vadbo in pol ure po tem, ko zaspimo, je še posebej pomembno, da ohranjamo vrednost inzulina konstantno tekom celega dne. Tudi to je eden od razlogov, zakaj moramo jesti večkrat po malo, praktično ves čas (športniki pa naj bi si poleg tega privoščili še popoldanski spanec), ne pa le dvakrat ali trikrat na dan. Dokaz za povezanost v delovanju omenjenih substanc so diabetiki, ki težko pridobivajo telesno maso.

Da pa bi kar najhitreje napolnili zaloge glikogena, je po naporu potrebno uživati enostavne sladkorje ter jedi z visokim ali srednjim glikemičnim indeksom. Enostavne sladkorje si lahko privoščimo torej edino v tem primeru. Bojazljivost mnogih ljudi, ki mislijo, da se ogljikovi hidrati pri prebavi spreminjajo v mačobe, je odveč, saj vemo, da ta proces telesu vzame veliko energije in se dogaja samo, če so glikogenske rezerve v mišicah zapolnjene, kar pa je še pri vzdržljivostnih športnikih skrajno redek slučaj (samo pred tekmami). Še danes ne vemo natančno, katera kombinacija sladkorjev je po obremenitvi najučinkovitejša, da bi napolnili svoje enregetske depoje, ve pa se, da fruktoza sama, kljub nizkemu glikemičneku indeksu, ni najboljša. Priporoča se kombinacija pretežno daljših verig sladkorjev (denimo maltodekstrina) ter malo glukoze in fruktoze.

O sladkorju, našem vsakodnevnem spremljevalcu, bodi tokrat dovolj. Čeprav so nekatere stvari pretresljive, se bomo sladkorju verjetno težko odpovedali kar čez noč. Lahko pa storimo majhen korak in se vsakokrat zamislimo nad posledicami, ki nam uničujejo zdravje. Veliko ljudi je namreč kronično prizadetih, ne da bi se tega sploh zavedali ali slutili, značilna posledica takšne prehrane pa je prav sladkorna bolezen (diabetes). Znanstveniki pod vplivom različnih interesov le stežka potrdijo povezanost med naraščajočim številom diabetikov in vse večjo proizvodnjo sladkorja. Zamenjajmo beli sladkor z rjavim, poslužimo se bio – nadomestkov, medu, javorjevega sirupa, melase in seveda, svežega sadja!   

Vir. Grega Hočevar

VPLIV HRANE NA NIVO NAŠE ENERGIJE

24.01.2011

Zavedati se moramo, da je zaspanost po hrani znamenje znižanja ravni krvnega sladkorja ali hipoglikemije. Povzroča jo slaba prehrana in je zelo pogosto vzrok kronične ali začasne utrujenosti, značilne za današnji čas. Hipoglikemija pomeni stanje, kadar krvni sladkor pade pod normalno mejo, zaradi česar dobijo naši možgani premalo nujno potrebnega goriva za normalno delovanje. Počutimo se utrujeni in brez moči. Da bi bolje razumeli, kako ti procesi delujejo v nas, poglejmo pojme, kot so ogljikov hidrat, glimekični indeks, inzulin in glikemija.

Ogljikovi hidrati so ena izmed osnovnih hranilnih snovi, kakor so tudi maščobe, beljakovine, mikroelementi in vitamini. Velja razdelitev na enostavne in sestavljene ogljikove hidrate (OH). Enostavni se hitro razgrajujejo v prebavnem sistemu, zato so jim včasih rekli tudi “hitri” sladkorji. Med enostavne OH uvrščamo: navadni beli sladkor, med, sladkorje v sadju in mlečni sladkor. Sestavljeni OH pa izhajajo iz škroba in o njih prevladuje mnenje, da jih je potrebno dolgo prebavljati in zato so jih imenovali tudi “počasni” OH. Med sestavljene OH uvrščamo: žitarice, krompir, stročnice in riž. Vsi ogljikovi hidrati se v prebavilih razgradijo do osnovne gradbene enote vseh ogljikovih hidratov – glukoze. Glukoza je t.i. krvni sladkor in predstavlja ob kisiku vir energije za vse celice našega telesa. Vsa priporočila o zdravi prehrani so do sedaj opozarjala samo na izogibanje enostavnim OH. Nedavne raziskave pa so neizpodbitno dokazale, da je potrebno upoštevati t.i. glikemični indeks OH. Glikemični indeks (GI) predstavlja stopnjo, s katero posamezni OH neposredno po zaužitju vplivajo na spremembo ravni glukoze v krvi (krvni sladkor). Drugače povedano, nam GI OH pove, kako močno bo le-ta neposredno po zaužitju povišal nivo krvnega sladkorja. Na osnovi tega vpliva na krvni sladkor GI razvršča posamezna hranila na lestvici od 0-100.

Po zaužitju hranila z visokim GI pride zelo hitro do povišanja krvnega sladkorja. OH, ki se v telesu razgrajujejo počasi in postopno sproščajo glukozo v krvni obtok, imajo nizek GI, vendar to ne pomeni, da so slabi. Ravno nasprotno. Imajo pozitiven učinek in ugodno vplivajo na naše zdravstveno stanje. OH z visokim GI se hitreje razgrajujejo in povzročajo hitrejše sproščanje glukoze v krvni obtok. Telo potrebuje in ene in druge in ravno pravilna izbira, kdaj in koliko ogljikovih hidratov zaužiti z visokim GI in koliko ogljikovih hidratov zaužiti z nizkim GI, je ključ za optimalen izkoristek le-teh. Spoznali smo, da ima različna hrana različne vrednosti GI in tako zelo različno vpliva na raven krvnega sladkorja. Kakšno hrano naj torej jemo, da bomo dalj časa skoncentrirani in ne bomo utrujeni na delovnem mestu? Zelo hitro bi lahko sklepali, da moramo jesti veliko hrane z visokim GI, kajti takšna hrana nam bo dala hitro veliko moči in tako ne bomo utrujeni. Vendar je takšen sklep popolnoma napačen!

Kaj se dogaja v našem telesu, če zaužijemo hrano z visokim GI? Telo zazna, da smo zaužili hrano, ki ima veliko “hitrih”, enostavnih sladkorjev, saj raven glukoze v krvi narašča. Zvišanje krvnega sladkorja s tujko imenujemo – hiperglikemija. Prebavne žleze (trebušna slinavka) začnejo tedaj izločati v kri velike količine encima inzulina, ki dejansko omogoča, da lahko glukoza iz krvi preide v celice. Brez inzulina ne moremo uporabiti glukoze v mišicah, možganih … Inzulin torej niža raven krvnega sladkorja, s tem da pošlje glukozo v celice, višek glukoze, ki je celice ne morejo uporabiti, pa se v jetrih pretvori v glikogen. S tem inzulin vzpostavi stanje normalne ravni krvnega sladkorja, ki mu s tujko pravimo – normoglikemija. V primeru, da zaužijemo obrok, ki ima visok GI, bo telo prisiljeno izločiti veliko inzulina, ki bo nato zelo hitro znižal raven krvnega sladkorja. Stanje znižanega krvnega sladkorja se imenuje s tujko – hipoglikemija. Začetna visoka vrednost krvnega sladkorja povzroči padec ravni krvnega sladkorja pod mejo normale, kar povzroča utrujenost. Višja kot je torej začetna povišana vrednost krvnega sladkorja (hiperglikemija), hujši je padec krvnega sladkorja (hipoglikemija), huje so izraženi znaki hipoglikemije. Znaki znižanja ravni sladkorja v krvi pa so pogosto: zehanje, zaspanost, pomanjkanje koncentracije, glavobol, utrujenost, celo razdražljivost. Ob tem preži na nas še ena past. Ob hipoglikemiji si nagonsko spet zaželimo hrane z visokim GI, ki bi nas hitro “spravila k sebi”, npr. čokolada, pekovski izdelki iz bele moke, sladke pijače … In seveda nas bo taka hrana “zbudila”, vendar le za kratek čas. Cikel hiper- in hipoglikemije se ponovi in se hitro znajdemo v začaranem krogu kronične utrujenosti in odvisnosti od hranil z visokim GI.

Če ne želimo biti utrujeni po obroku, ne smemo zaužiti hranil z visokim GI, temveč z nizkim! Seveda pa moramo paziti tudi na količino, preobjedanje namreč prav tako vodi v utrujenost. Z nekaj koristnimi ukrepi lahko torej utrujenost na delovnem mestu preprečimo, ali pa vsaj omilimo. Osnova naj bo zdrava in uravnotežena prehrana, sestavljena iz več manjših obrokov z veliko sadja in zelenjave. Če pa na delovnem mestu že posegamo po ogljikovih hidratih, naj bodo takšni z nizkim GI.

Life. Jurij Pivka, univ. dipl. biol.

ŠČITNIČNE MOTNJE

8.11.2010

SIMPTOMI
Hipertiroidizem:

  • hujšanje kljub povečanemu apetitu;
  • pospešen srčni utrip, zvišan krvni tlak, živčnost in čezmerno znojenje;
  • pogostejše iztrebljanje, včasih driska;
  • mišična šibkost, tresenje rok;
  • pojav golše.

Hipotiroidizem:

  • brezvoljnost, upočasnjeni duševni procesi;
  • upočasnjen srčni utrip;
  • večja občutljivost za mraz;
  • mravljinčenje ali omrtvelost v rokah;
  • pojav golše.

Subakutni tiroiditis:

  • blage do hude bolečine v ščitnici;
  • ščitnica je na dotik občutljiva;
  • bolečine pri požiranju ali obračanju glave;
  • pojav teh simptomov kmalu po virusni okužbi, npr. gripi, mumpsu ali ošpicah.

POSVETUJTE SE Z ZDRAVNIKOM, ČE:

  • ste vročični, izredno nemirni ali vznemirjeni ter imate hiter srčni utrip; morda doživljate tirotoksično krizo, nenaden in nevaren zaplet hipertiroidizma
  • vas zelo zebe, ste zaspani in brezvoljni; lahko se pojavlja miksedemska koma, nenaden in nevaren zaplet hipotiroidizma. ki lahko privede do nezavesti in celo smrti.

Ščitnica s svojimi hormoni vpliva na skoraj vsa presnovna dogajanja v telesu. Ščitnične motnje segajo od majhnih, nenevarnih golš do smrtno nevarnega raka. Najpogostejše težave s ščitnico so motnje v nastajanju ščitničnih hormo­nov. Preveč teh nujno potrebnih snovi povzroča bolezensko stanje, imenovano hipertiroidizem, pomanjkanje pa hipotiroidizem.
Štiri obščitnične žleze, ki ležijo ob ščitnici, de­lujejo neodvisno od nje; njihova naloga je urav­navanje ravni kalcija v krvi, ki je potreben za rast in ohranjanje kosti in zob. Motnje v njihovem izločanju lahko povzročijo hiperparatiroidizem ali hipoparatiroidizem, ki neugodno vplivata na razvoj kosti. Čeprav so lahko posledice težav s ščitnico neprijetne, večina teh stanj ni nevarna, če so pravilno ugotovljena in zdravljena.

VZROKI

Vse vrste hipertiroidizma povzroča čezmerno nastajanje ščitničnih hormonov. Razvijejo se lah­ko na različne načine. Pri Basedovvovi bolezni povzroči čezmerno izločanje hormonov avtoimunska motnja. Včasih v ščitnici nastanejo vozliči, imenovani toksični adenomi, ki izločajo ščitnične hormone, spre­menijo njihovo normalno nastajanje in zmoti­jo telesno kemično ravnovesje; nekatere golše vsebujejo več takšnih vozličev. Pri subakutnem tiroiditisu vnetje ščitnice povzroči »puščanje« čezmerne količine hormonov iz žleze in privede do prehodnega hipertiroidizma. V sicer redkih primerih se lahko hipertiroidizem pojavi zaradi nepravilnega delovanja hipofize ali rakaste rašče v ščitnici.
Hipotiroidizem je ravno nasprotna motnja: pojavi se zaradi nezadostnega nastajanja ščitničnih hormonov. Ker je za pridobivanje energije v telesu potrebna določena količina ščitničnih hor­monov, njihov upad zmanjša pridobivanje ener­gije. Pogost vzrok hipotiroidizma je Hašimotov tiroiditis, avtoimunska bolezen, pri kateri bele krvne celice polagoma nadomeščajo ščitnično tkivo, ki ga potem napadejo imunske beljakovi­ne, protitelesa.
Hipotiroidizem se lahko pojavi tudi, če je bila ščitnica kirurško odstranjena ali kemično uniče­na v okviru zdravljenja hipertiroidizma. Če v telo dobivate preveč joda — npr. iz prikritih virov, kot so nekatera zdravila proti prehladu ali snovi, uporabljane pri določenih preiskavah — se lahko nevarnost hipotiroidizma poveča, zlasti če ste v preteklosti že imeli težave s ščitnico. Dolgotraj­no nezdravljen hipotiroidizem lahko povzroči miksedemsko komo, redko, vendar lahko usod­no stanje, ki nemudoma zahteva hormonske injekcije.
Hipotiroidizem je posebno nevaren za novo­rojenčke in dojenčke, ker lahko pomanjkanje ščitničnih hormonov v zgodnji starosti pripelje do kretinizma (duševne zaostalosti) in pritlikavo-sti (zavrte rasti). Pri nas novorojenčkom določijo raven ščitničnih hormonov v dneh po rojstvu; če teh hormonov primanjkuje, se zdravljenje začne takoj. Tudi pri dojenčkih je lahko hipotiroidizem, tako kot pri odraslih, posledica hipofizne motnje, okvarjene ščitnice ali popolne odsotnosti žleze. Hipotiroidni dojenček je nenavadno miren in tih, ima slab tek in čezmerno dolgo spi.
Čeprav je rak na ščitnici poleg raka na mater­nici najpogostejša maligna bolezen endokrinih organov, je vseeno redek. Bolniki imajo lahko več let enega ali več ščitničnih vozličkov, preden se izkaže, da so rakasti. Ljudje, ki so bili kdaj v življenju izpostavljeni obsevanju glave in vratu, npr. v okviru zdravljenja aken, so bolj nagnjeni k raku na ščitnici.

DIAGNOSTIČNI POSTOPKI

Zdravnik lahko ugotovi hipertiroidizem in hipo­tiroidizem z meritvijo ravni nekaterih hormonov v krvi. Ponavadi ugotavljajo raven tireoideo stimulirajočega hormona (TSH), ki ga izloča hipofi-za in spodbuja nastajanje hormonov v ščitnici; če je potrebno, izmerijo tudi raven samih ščitnič-nih hormonov.
Bolniki s hipotiroidizmom imajo v krvi veliko TSH, ker skuša telo spodbuditi nastajanje ščit-ničnih hormonov; pri hipertiroidizmu je ravno obratno: raven TSH je nizka, ščitničnih hormo­nov pa je veliko.
Za ugotovitev vzroka hipertiroidizma zdrav­niki pogosto uporabljajo preiskave z radioaktiv­nim jodom, s katerimi merijo količino joda, ki ga ščitnica absorbira v določenem obdobju. Jod je ključna sestavina ščitničnih hormonov, zato je količina, ki jo ščitnica absorbira, zanesljiv kaza­lec, koliko hormonov v njej nastaja. Za preiskavo mora preiskovanec zaužiti majhno količino ra­dioaktivnega joda v tekočini ali kapsuli. Po dolo­čenem času zdravnik namesti nad njegov vrat instrument, ki izmeri količino nakopičenega ra­dioaktivnega joda v žlezi.
Če izvid pokaže, da žleza kopiči preveč joda, lahko zdravnik nato opravi slikanje z radioaktiv­nim jodom. Pri tej preiskavi uporabi poseben film, ki prikaže natančen razpored radioaktivne­ga joda v ščitnici. Takšno slikanje npr. pokaže, ali se jod nabira v adenomih, kar govori, da so za čezmerno nastajanje hormonov krivi vozlički. Če slikanje razkrije enakomerno kopičenje po vsem tkivu, je v preobilno izločanje hormonov vplete­na celotna žleza.
Nekateri zdravniki menijo, da preiskave krvi niso dovolj občutljive, da bi odkrile blage obli­ke hipotiroidizma. Namesto tega priporočajo spremljanje bazalne telesne temperature (teles­ne temperature v mirovanju). Za natančno ugo­tavljanje bazalne temperature je treba natančno upoštevati naslednja navodila. Zvečer toplomer zbijte pod 35 °C in ga položite na mesto, kjer ga boste dosegli, ne da bi vstali. Naslednje jutro, še preden vstanete, 10 minut merite temperaturo pod pazduho; medtem bodite čim bolj pri miru. Vsaj tri dni si zapisujte tako izmerjeno tempera­turo. (Ženske morajo to narediti v prvih dveh tednih mesečnega ciklusa, ker se jim lahko ba­zalna temperatura v drugi polovici zviša.) Nor­malna bazalna telesna temperatura je med 36,3 in 36,6 “C. Če je vaša bazalna temperatura ve­dno nizka, imate morda blag hipotiroidizem.
Če imate enega ali več adenomov, bo zdrav­nik vodil skrbno evidenco o tem, kdaj so se prvič pojavili in kako se razvijajo, ker vsi adenomi ne izločajo preveč ščitničnih hormonov. Pravzaprav večina teh vozličkov ni zločesta, zlasti če ostaja­jo dolgo časa nespremenjene velikosti. (Rakasto tkivo v nasprotju s tem opazno raste.) Vozlički, ki se pojavijo nenadoma, so praviloma s tekočino napolnjene ciste in so pogosto benigni. Če pre­iskave krvi pokažejo, da vozlički izločajo preveč ščitničnih hormonov, in imate še druge simpto­me, bo zdravnik začel z zdravljenjem hiperti­roidizma.
Če imate v ščitnici vozliček, vsekakor potre­bujete redne preglede; tudi če nimate težav, se vam lahko čez čas pojavi hipertiroidizem. Če preiskave krvi razkrivajo zvišano raven hormo­nov, bo zdravnik svetoval dodatne teste, vključ­no s preiskavami ter slikanjem z radioaktivnim jodom, ki bo pokazalo, ali so vozlički »vroči« ali »hladni«. Vroči so tisti, ki aktivno kopičijo jod; ti so le redko rakasti. V hladnih pa je koncentracija joda majhna; takšna najdba nakazuje možnost maligne rašče in zahteva dodatne preiskave.
Eno vrsto raka na ščitnici je mogoče ugotoviti s preprosto krvno preiskavo, pri kateri izmerijo raven hormona, vpletenega v nastajanje kostnega tkiva. Večinoma pa je treba za potrditev diagno­ze raka opraviti biopsijo: odvzem celic iz sumljive spremembe s tanko iglo in njihov mikroskopski pregled, da bi ugotovili, ali je tkivo maligno.



ZDRAVLJENJE


Za ščitnične motnje zaradi čezmernega ali po­manjkljivega nastajanja ščitničnih hormonov po­nujata različne načine za vzpostavitev pravilnega ravnotežja tako konvencionalna kot alternativna medicina. Konvencionalno zdravljenje se opira predvsem na zdravila in operacijo. Alternativni načini skušajo olajšati nekatere težave, poveza­ne z boleznimi ščitnice, ali izboljšati delovanje žleze z najrazličnejšimi pristopi, ki segajo od pre-hranskih dodatkov in zelišč do sprememb v nači­nu življenja in posebnih vaj. Toda pri vsaki težavi s ščitnico bi morali najprej opraviti pregled pri zdravniku; večina teh bolezni zahteva obravna­vo, ki presega okvire domačega zdravljenja.


KONVENCIONALNA MEDICINA


Za zdravljenje hipertiroidizma je treba zavreti nastajanje ščitničnih hormonov, pri hipotiroidi­zmu pa je treba manjkajoče hormone nadome­ščati. Konvencionalna medicina ponuja izredno učinkovite načine za zmanjševanje ali odpravlja­nje nastajanja hormonov oz. za njihovo nado­meščanje. Zdravnik bo glede na vašo bolezen, starost, splošno zdravstveno stanje in bolezni v preteklosti odločil, katero zdravljenje je za vas najboljše.
Izločanje ščitničnih hormonov je mogoče za­vreti ali povsem preprečiti z zdravljenjem z ra­dioaktivnim jodom, tirostatičnimi zdravili ali ope­racijo. Če se zdravnik odloči, da je najprimernej­še radioaktivno zdravljenje, boste dobili tableto ali raztopino radioaktivnega joda v odmerku, ki bo poškodoval celice v ščitnici in omejil ali uničil njihovo zmožnost za izločanje hormonov. Vča­sih je za obnovitev normalnega izločanja hormo­nov potrebno več kot eno zdravljenje in pri mnogih bolnikih se kot posledica razvije hipoti-roidizem.
Če začnete jemati tirostatična zdravila, npr. propiltiouracil ali metimazol, ki se običajno upo­rabljajo v tabletah, bi morali simptomi hipertiro-idizma začeti izginjati po šestih do osmih tednih; to je čas, ko se zaloga hormonov porabi, zdra­vila pa začnejo ovirati njihovo nastajanje v ščitni­ci. Zdravila boste morali jemati še približno eno leto. Po tem času boste potrebovali redne zdrav­niške preglede, ki naj ugotovijo, da se bolezen ni vrnila.
Za zdravljenje hipertiroidizma, ki ga povzro­čajo toksični adenomi, bolnikom do 45. leta po­gosto svetujejo operacijo, ker so ti vozliči zelo pogosto odporni za radioaktivni jod. Ko je tkivo kirurško odstranjeno, se raven hormonov pravi­loma normalizira v nekaj tednih.
Čeprav lahko subakutni tiroiditis povzroči prehoden hipertiroidizem, ta bolezen ponavadi ne zahteva posebnega zdravljenja, bolečine za­radi vnetja ščitnice pa je običajno mogoče olaj­šati   s paracetamolom  ali  acetilsalicilno kislino.
Če zdravila brez recepta ne pomagajo, lahko zdravnik za krajši čas predpiše prednizon ali de-ksametazon. Ker lahko oba pripomoreta k na­stanku želodčne razjede in izgubljanju kostnine, vprašajte zdravnika, ali bi morali hkrati jemati dodatke kalcija.
Hipotiroidizem zahteva vse življenje trajajo­če nadomestno zdravljenje s ščitničnimi hormo­ni. Ko se nastajanje hormonov v žlezi zmanjša, ga ni mogoče povečati niti z operacijo niti z zdravili. Zdravniki raje kot hormonske pripravke iz živalskih izvlečkov predpišejo sintetične oblike ščitničnih hormonov, npr. levotiroksin. Stranski učinki so redki, vendar nekateri bolniki med je­manjem teh zdravil občutijo živčnost ali bole­čine v prsih; ponavadi prilagoditev odmerka od­pravi neprijetne učinke. Če pa hkrati jemljete triciklične antidepresive, antikoagulante ali di-gitalis ali imate sladkorno bolezen, se morate na vsak način pogovoriti z zdravnikom o možnih medsebojnih delovanjih in drugih zapletih.
Raka na ščitnici ponavadi zdravijo s kirurško odstranitvijo bodisi rakastega tkiva bodisi celot­ne ščitnice; ta poseg imenujemo tiroidektomija. Če se je rak razširil iz ščitnice, med operacijo odstranijo tudi vse drugo prizadeto tkivo, npr. bezgavke na vratu.


ALTERNATIVNI NAČINI


Čeprav alternativni načini, ki so na voljo za teža­ve s ščitnico, ne bodo povsem zavrli ali nadome­stili ščitničnih hormonov, jih pogosto uporabljajo za okrepitev same žleze ali za olajšanje nekate­rih neprijetnih simptomov.


KITAJSKA ZELIŠČA
Simptome hipertiroidizma lahko pomaga olaj­šati več zeliščnih mešanic: kombinacija sušenega uralskega sladkega korena (Glycyrhiza uralensis), kombinacija kitajske prerasti (Bupleurum chi-nense) in zmajeve kosti ali kombinacija kitajske prerasti in potonike. Posvetujte se z zdravilcem glede navodil in zdravila.


ZELIŠČA
Za olajšanje simptomov hipertiroidizma poskusite s 4 deli regija (Lycopus sppJ, 2 deloma deljenolistne srčnice (Leonurus cardiaca), 2 deloma čeladnice (Scutellaria sppJ in 1 delom gloga (Crataegus sppJ v tinkturi trikrat na dan.
Proti težavam z nespečnostjo zaradi hipertiroidizma zmešajte enaka dela baldrijana (Valerianaana officinalis) in pasijonke (Passiflora incarnata) v tinkturi in jemljite pol ure pred spanjem.
Za hipotiroidizem lahko pripravite čaj iz mehurjaste haluge (Fucus vesiculosus) za izboljšanje delovanja ščitnice. Trikrat na dan prelijte 2 čajni žlički mehurjaste haluge s skodelico vrele vode in pustite stati 10 minut, preden popijete. Mehurjasto halugo je mogoče jemati tudi v kapsu­lah trikrat na dan.


NAČIN ŽIVLJENJA
Aerobna vadba od 15 do 20 minut na dan je izvrstna za ohranjanje dobrega delovanja ščitnice.
Redna telesna dejavnost je posebno pomembna, če ste hipotiroidni. (Preden začnete s telovadnim programom, se posvetujte z zdravnikom.)


PREHRANA
Pri hipotiroidizmu se izogibajte zelju, breskvam, švedski repi, soji, špinači, arašidom in redkvam, ker lahko ovirajo nastajanje ščitničnih hormonov.
Dodatki vitamina C, vitamina E, riboflavina (vitamina B2), cinka, niacina (vitamina B3), piridoksina (vitamina B6) in tirozina lahko spodbudijo delovanje ščitnice.
Če pa imate hipertiroidizem, lahko ravnokar našteta živila pomagajo zavreti nastajanje ščitničnih hormonov.


JOGA
Mnogim ljudem lahko pomaga položaj sveče (vsaj enkrat na dan za 20 minut) izboljšati celotno delovanje ščitnice. Ležite na hrbet in dvignite noge tako, da bodo boki dvignjeni s tal. Medtem ko boke podpirate z rokami, iztegnite noge navpično.
Zdrsnite z rokami po trupu proti ramenom; palca naj bosta na sprednji strani telesa, ostali prsti na zadnji. Poskrbite, da bodo telesno težo nosila ramena, ne glava in vrat.

Kakšno so značilne osebnostne poteze ljudi s krvno skupino A?

24.06.2010

Krvna skupina A je od vsega začetka prilagojena gosti naseljenosti in na življenjski slog bolj ustaljenega, a napetega urbanega življenja. Pri ljudeh, ki morajo živeti z zahtevami polnega življenjskega prostora, se gotovo razvijejo določene psihološke značilnosti.
Verjetno je najbolj pomembna lastnost, ki jo mora imeti človek, ki živi v teh pogojih, ta, da zna sodelovati. Prvi ljudje s skupino A so morali biti spodobni, redni, morali so spoštovati zakon in se znati samonadzirati. Skupnost brez spoštovanja do drugih in do njihovega imetja ne more obstajati. Samotarjem v skupinskih razporeditvah ne gre dobro. Če se značilnosti ljudi s skupino 0 ne bi razvile tako, da bi ustrezale agrarni družbi, bi bil rezultat kaos – in končno poguba. Še enkrat, preživeli smo, zahvaljujoč skupini A.
Prvi ljudje s skupino A so morali biti spretni, čustveni, strastni in zelo pametni, da so se lahko soočili z izzivi bolj zapletenega načina življenja. Vendar so vse te odlike morale obstajati v nekem okviru. To je morda razlog, zaradi katerega imajo ljudje s skupino A še danes bolj zapletene sisteme. Svojo bojazen ustekleničijo – to se namreč zgodi, ko se hočeš dobro razumeti z drugimi, a ko eksplodirajo, se jih pazite! Protistrup za to, kot sem povedal že prej, so bolj pomirjevalne in sproščujoče vaje, kot sta joga in t’ai chi.
Lahko se zdi, da ljudje s skupino A niso ustvarjeni za napete položaje vodij pod velikim pritiskom, v katerih se odlikujejo ljudje s skupino 0. To ne pomeni, da ne morejo biti voditelji. Instinktivno zavračajo sodobno držo načina vodenja v smislu “človek je človeku volk”. Ko ljudje s skupino A pridejo na tak položaj, navadno vse razpletejo. Nekdanji predsedniki Amerike; Lvndon Johnson, Richard Nbcon in Jimmy Carter so imeli vsi krvno skupino A. Kljub temu, da je vsak od njih svojemu delu vdihnil bistrost in žar, so vsi imeli usodne pomanjkljivosti. Ko je stres postal premočen, so postali zaskrbljeni in paranoični in vse jemali osebno. Na koncu so jih prav odzivi na stres, značilni za skupino A, odgnali s položaja predsednika.
Verjetno je bila najbolj znana osebnost s skupino A Adolf Hitler. Medtem ko bi ga verjetno večina povezala z golim nagonom in brutalno gotovostjo, značilno za skupino 0, je bila v resnici Hitlerjeva glavna lastnost skrajna preobčutljivost, ki ga je pahnila v norost. Hitler je bil abnormalno bitje. Njegova obsesija z genetsko urejeno družbo je bila pravzaprav mutirana lastnost skupine A, a z morasto vizijo.

Vir: Peter J. D’Adamo – 4 načini prehrane za 4 krvne skupine

Neprimerna, odsvetovana hrana za krvno skupino A – deluje kot strup

22.06.2010

angleški kolački
banana
čaj črni, brezkofeinski
čaj koruzna svila
čaj navadna mačja meta
čaj rabarbara
čaj rdeča detelja
čaj rumena kislica
čičerika
dinja – medene, kantalupe
fižol lima (mesečnjak)
fižol nizki
fižol rdeči
fižol stročji
gazirane brezalkoholne pijače
granola žitarice za zajtrk
hobotnica
integralni pšenični kruh
kaviar
ketchup
kis – balzamični, zeliščni, iz belega in rdečega vina, destiliran bel, jabolčni
kokos
kolački iz pšeničnih otrobov
krompir – rdeč, bel
krompir sladki – topinambur
kruh iz pšenice durum
lignji
majoneza
mandarina
mango
maslo
meso bivol
meso divjačina
meso fazan
meso gos
meso govedina
meso jagnjetina
meso jerebica
meso jetra – telečja, kokošja, svinjska
meso ledvičke
meso ovčetina, kozje
meso prepelica
meso priželjc
meso raca
meso slanina
meso srčevina
meso svinjina
meso šunka
meso teletina
meso zajec
mineralna voda
mleko (še posebej mastno)
moka – navadna, s primesjo pecilnega praška
moka familia
moka farina
moka iz integralne pšenice
moka iz pšeničnega zdroba
moka špinačna
morski rakci
olive – črne, grške, španske
olje bombaževo
olje kikirikijevo
olje koruzno
olje sezamovo
olje žafranovo
oreški brazilski
oreški indijski
papaja
paprike (rdeče, zelene, rumene, kajenska)
paradižnik
pistacije
pivo
pomaranča
poper – beli in črni, poprova zrna
pšenični kosmiči
pšenični namaz
pšenični otrobi
rabarbara
rak sladkovodni
rakovica
riba barakuda
riba jastog
riba jegulja
riba losos prekajeni
riba morski list
riba morski zmaj
riba morsko uho
riba oslič
riba plava
riba vahnja
ribe sardela
sir brie
sir camembert
sir cheddar
sir edamec
sir ementaler
sir gavda
sir gruvere
sir jarlsburg
sir mehki
sir munster
sir parmezan
sir plavi
sir provolone
skuta
sladki rženi kruh
sladoled
slaniki sladkovodni, sveži, vloženi
sok papaje
sok paradižnikov
sok pomarančni
sorbet
školjke dagnje
školjke ostrige
školjke pokrovače
školjke razne
trpotec (vrsta banane)
večzrnati kruh
vložena hrana
worchestrska omaka
zelje – kitajsko, rdeče, belo
žabji krak
želatina – navadna
žgane pijače

Vir: Peter J. D’Adamo – 4 načini prehrane za 4 krvne skupine

Nevtralna hrana za krvno skupino A – deluje kot hrana

21.06.2010

agar kot začimba
avokado
bazilika
bergamot
bezgove jagode
bob
bok choy (vrsta kitaj.zelja)
borovnice
breskve
brusnice
bučke
cimet
curry
cvetača
čaj bezeg
čaj encijan
čaj hmelj
čaj lapuh
čaj lipa
čaj listi jagode
čaj malinovi listi
čaj materina dušica
čaj navadna zvezdica
čaj papeževa sveča
čaj peteršilj
čaj poprova meta
čaj regrat
čaj seno
čaj sladič
čaj zelena meta
čaj žajbelj
čebula mlada
čokolada kot začimba
črni ribez
dateljni
dinje ( kanang, kasaba, crenshaw, božična, mošusna, španska)
drobnjak
džem (iz sprejemljivega sadja)
fižol – jicama, mungo
fižol beli, cannellini, mladi
gobe – abalone, lisičke, enoki, maitake porcini, portobello, shiitake, ostrigarji
gorčica pripravljena s čimmanj kisa
gorčica suha kot začimba
grah zeleni
granatno jabolko
grozdje – črno, zeleno, vijoličasto, rdeče, konkord
guava
hren kot začimba
hrustljavi rženi kruh
hruške
indijske smokve
jabolčni mošt
jabolka
jagode
jajca kokošja
janež
javorjev sirup kot začimba
ječmen
jogurt – zamrznjeni, naravni, sadni, grški
kaki
kamut
kapre
kardamom
kefir
kivi
kolački iz ovsenih otrobov
koper
korenje
koriander
koruza
koruzni kolački
koruzni kosmiči
koruzni kruh
koruzni sirup kot začimba
koruzni zdrob
kosmulje
kostanj
krekerji
kreša
kruh brez glutena
kruh iz moke rjavega riža
kruh iz pire
kruh wasa
kumare
kumina
kumkvat  (vrsta majhne pomaranče)
kurkuma
kuskus
lešniki
lovorov list
lubenice
majaron
makadamija
maline
mandljev izvleček
mandljevo maslo
mandlji
marmelada (iz sprejemljivega sadja)
mečarica
med kot začimba
meso kokošje
meso perutnina
meso puran
meta
mleko kozje
moka – ječmenova, pšenična durum, kvinoja
moka iz pire
moka iz vzklile pšenice
moka ovsena
moka z glutenom
morske alge – pahljačasta rodimenija, haloga
muškatov orešek
nageljnova žbica
nektarine
olive zelene
olje oljne repice
olje ribje
orehi
ovseni otrobi
paprika kot začimba
pehtran
pesa
peteršilj
piment
pinijole
pira
polenta
poprova meta
prava krebuljica
prosen kruh
proso
radič
rdeči ribez
redkve
redkve daikon
redkvini kalčki
riba brancin
riba jeseter
riba morski pes
riba morsko uho
riba snetec
riba ščuka
riba tuna
riž – basmati, rjavi, beli, divji
riž pufiran
rižev namaz
rižev sirup  kot začimba
robidnice
rozine
rožič kot začimba
rožmarin
ržen kruh 100%
sago
semena makova
semena sezamova
semena sončnična
sir – feta, kozji, mozzarella – manj mastna
sirup iz rjavega riža kot začimba
sladkor – bel, rjav kot začimba
sok brusnice
sok grozdja
sok jabolčni
sok kumar
sokovi iz sprejemljive zelenjave
sol
solata – mehka, ledenka
solatni prelivi (manj mastni, iz sprejemljivih sestavin, brez kisa)
šatraj
šparglji
tahini
tamarinda
tapioka
tatarska omaka kot začimba
timijan
vanilija
vino belo
vodni kostanj
zelena
zelena meta
žafran
žajbelj

Vir: Peter J. D’Adamo – 4 načini prehrane za 4 krvne skupine

Zelo koristna hrana za krvno skupino A – deluje kot zdravilo

20.06.2010

ajda
amarant
ananas
arašidi
artičoka (okrogla, jeruzalemska, švicarska)
bučna semena
čaj alfalfa
čaj aloa
čaj baldrijan
čaj božja rutica
čaj ginseng
čaj glog
čaj ingver
čaj kamilica
čaj mleč
čaj rudbekija
čaj šipek
čaj zel Sv. Janeza
čaj zeleni
česen
češnje
endivija
fige – suhe, sveže
fižol – črni, črnooki, adzuki, lisasti
grenivke
hren
ingver
ječmenov slad
kalčki alfalfa
kava – brezkofeinska, navadna
kikirikijevo maslo
koleraba
kruh iz kaljene pšenice
kruh iz sojine moke
leča – rjava, zelena, rdeča
limone
marelice
melasa-sladkorni sirup (kot začimba)
miso
moka ajdova
moka ovsena
moka riževa
moka ržena
ohrovt
ohrovt collard
olje laneno
olje olivno
pastinak
pecivo riževo
pesni listi
peteršilj
polži
por
postrv
regrat
repa
riba krap
riba losos
riba morska postrv
riba morski volk
riba polenovka
riba sardina
riba skuša
slive suhe, sveže – zelene, vijoličaste, rdeče
soja rdeča
sojin sir
sojina omaka
sojino mleko
sok ananasov
sok iz črnih češenj
sok iz grenivk
sok iz zelene
sok korenčkov
sok marelični
sok slivov
solata escarole, zelena
špinača
tamari
tempeh (izdelek iz soje)
tofu
vino rdeče
voda z limoninim sokom (zjutraj)
žganci 

Vir: Peter J. D’Adamo – 4 načini prehrane za 4 krvne skupine

Dejavnik izgubljanja telesne teže za krvno skupino A

19.06.2010

S prehrano za skupino A boste izgubili telesno težo na povsem naraven način. Če ste vajeni jesti meso, boste takoj na začetku, ko boste iz vaše prehrane odstranili meso, hitro shujšali.
V mnogih pogledih je, kar se tiče metabolizma, skupina A popolno nasprotje skupini 0. Medtem ko hrana živalskega izvora pri skupini 0 povečuje hitrost delovanja metabolizma in ga naredi bolj učinkovitega, pa ima pri ljudeh s skupino A popolnoma drugačen učinek. Morda ste že opazili, da se, ko jeste rdeče meso, počutite bolj lene in niste tako polni energije kot kadar jeste rastlinske beljakovine. Nekateri ljudje s krvno skupino A občutijo zastajanje tekočine v telesu, ko njihov prebavni sistem počasi presnavlja težko hrano. Ljudje s skupino 0 meso uporabijo kot gorivo; ljudje s skupino A pa ga shranjujejo v obliki maščobe. Razlog za to razliko je želodčna kislina. Medtem ko imajo ljudje s skupino 0 veliko želodčne kisline, zaradi tega lahko prebavljajo meso, pa imajo tisti s skupino A malo želodčne kisline – dediščina njihovih prednikov, ki so preživeli ob rastlinski prehrani.
Skupina A slabo prebavlja tudi mlečne izdelke, ki povzročajo motnje v izločanju inzulina – to pa je še eden izmed dejavnikov, ki upočasnjujejo metabolizem. Poleg tega so mlečni izdelki polni nasičenih maščob, takih, ki ogrožajo srce in vodijo k debelosti in diabetesu.
Pšenica je v prehrani skupine A dvojni dejavnik. Lahko jo jeste, vendar morate paziti, da je ne boste pojedli preveč, saj bi vaše mišično tkivo lahko postalo preveč kislo. Za razliko od ljudi s skupino 0, ki cvetijo, če je njihovo tkivo kislo, pa ljudje s skupino A energije ne morejo porabiti tako hitro, zato je presnova kalorij ovirana. Prav ta reakcija na hrano pa je zelo dober primer, kako različna hrana različno reagira glede na vašo krvno skupino. Pšenica se v organizmu skupine 0 obnaša alkalno, v organizmu skupine A pa kislo.
Poleg tega, da morajo jesti veliko različnih zdravih, manj mastnih jedi in zelenjave ter žitaric zaradi ravnotežja, pa morajo ljudje s skupino A razločiti med hrano s koristnimi in hrano s slabimi učinki. Tukaj je kratek vodič:

Hrana, ki spodbuja pridobivanje telesne teže

meso

slabo prebavljivo; shranjuje se v obliki maščobe

mlečni izdelki

ovirajo izločanje inzulina; povečujejo izločanje sluzi

nizki fižol

ovira izločanje Inzulina; upočasnjuje metabolizem

fižol lima (mesečnjak)

ovira izločanje inzulina; upočasnjuje metabolizem

pšenica (preveč)

mišično tkivo naredi kislo; oslabi porabo kalorij

Hrana, ki spodbuja izgubljanje telesne teže

rastlinska olja

izboljšujejo prebavo; preprečujejo zastajanje vode v telesu

izdelki iz soje

izboljšujejo prebavo; hitro se metabolizirajo; izboljšujejo imunost

zelenjava

izboljšuje metabolizem

ananas

povzroča večjo gibljivost črevesja; povečuje porabo kalorij

Vir: Peter J. D’Adamo – 4 načini prehrane za 4 krvne skupine

Prehrana za krvno skupino A

18.06.2010

Ljudje s krvno skupino A cvetijo ob vegetarijanski prehrani – dediščina njihovih bolj ustaljenih in manj bojevitih prednikov poljedelcev. Če ste povprečna oseba s skupino A, se vam bo premik od tipične prehrane z mesom in krompirjem k sojinim beljakovinam, žitaricam in zelenjavi morda zdel prevelik. Prav tako se vam bo morda zdelo težko izključiti iz vaše prehrane preveč obdelano in rafinirano hrano, saj je prehrana naše civilizirane družbe vedno bolj sestavljena iz prikladnih strupov, zavitih v svetlečih zavojčkih. Vendar je za občutljive ljudi s krvno skupino A še posebej pomembno, da jedo hrano, ki je naravna, kot je le mogoče: sveža, čista in ekološka.
Ne bi mogel dovolj poudariti, kako pomembne so lahko te prehranske prilagoditve za občutljiv imunski sistem skupine A. Ljudje s skupino A so biološko predisponirani za bolezni srca, rak in diabetes. Z drugimi besedami so to vaši dejavniki tveganja. Ni pa potrebno, da so vaša usoda. Če se boste držali te diete, boste lahko izboljšali vaš imunski sistem in se potencialno izognili boleznim, ki bi lahko ogrozile vaše življenje. Pozitiven vidik vaše genetske dediščine je vaša zmožnost, da izkoristite najboljše, kar lahko da narava. Izziv se bo zopet naučiti tisto, kar vaša kri že ve.

Vir: Peter J. D’Adamo – 4 načini prehrane za 4 krvne skupine

Neprimerna, odsvetovana hrana za krvno skupino 0 – deluje kot strup

17.06.2010

angleški kolački
avokado
cimet
cvetača
čaj – črni,brezkofeinski
čaj aloja
čaj encijan
čaj koruzna svila
čaj lapuh
čaj listi jagode
čaj lucerna
čaj rabarbara
čaj rastlina Sv. Janeza
čaj rdeča detelja
čaj rumena kislica
čaj sena  
dinje – medenorosna, kantalup
fižol nizek (kidney beans),beli,sojin
gazirane brezalkoholne pijače
gobe – gojene, šitaki
gorčica
hobotnica
jabolčni sok, mošt
jagode
jogurt – vse vrste
kalčki alfalfa
kava-brezkofeinska in navadna
kaviar
kečap
kisi – balzamični, jabolčni, zeliščni, vinski, destilirani  
kokos
koruza
koruzna kaša
koruzni kolački
koruzni kosmiči
krompir – rdeč, bel
kruh durum
kruh koruzni
kruh polnozrnati
kruh pšenični
kruh pšenični integralni
leča
majoneza
mandarine
maslo kikirikijevo
melancani
meso gos
meso slanina
meso svinjina  
meso šunka, gnjat, stegno
mleko kozje
mleko kravje
moka iz vzklite pšenice
moka pšenična
morska mačka
muškatov orešek
olive – črne, grške, španske
olje bombažno
olje kikirikijevo
olje koruzno
olje žafranovo
omaka relish   
oreški  kikiriki
oreški  pistacije
oreški akažu
oreški brazilski
ovseni kolački
polenta
pomaranče
pomarančni sok
poper – črni, beli
pšenične bakterije
pšenični kolački
pšenični kosmiči
pšenični namaz
pšenični otrobi
rabarbara
riba barakuda
riba dimijen losos  
ribe slaniki vloženi
robidnice
semena makova
sir brie
sir camembert
sir cheddar
sir edamski
sir ementalski
sir gavda
sir jarlsburg
sir mehki
sir munster
sir parmezan
sir provolone
sir s plesnijo
sirotka 
skuta
sladoled
smetana
špinačne testenine
testenine iz pšeničnega zdroba  
trpotec (vrsta banane)
vanilija
vložene kumarice
zelje – kitajsko, rdeče, belo
zeljna voda  
žgane pijače

Vir: Peter J. D’Adamo – 4 načini prehrane za 4 krvne skupine

Nevtralna hrana za krvno skupino 0 – deluje kot hrana

16.06.2010

agar (začimba)
ajda 
amarant 
ananas
bambusovi vršički 
banane 
bazilika
bezeg
bob  
borovnice
breskve
brusnice
buče – vse vrste
bučke 
čaj angelika 
čaj baldrijan 
čaj bezeg 
čaj ginseng 
čaj glog 
čaj kamilica 
čaj korenina sladkega korena
čaj listi maline 
čaj navadna mačja meta 
čaj rman
čaj timijan
čaj verbena
čaj zelena meta
čaj zeleni
čaj žajbel 
češnje 
čičerika
čokolada (kot začimba)
datlji rdeči 
dihnik 
dinje – kanang, kasaba, crenshaw, božična, španska, mošusna
drobnjak
feferoni pekoči
fižol stročji, črni (pri nas neznan)
gobe – abalone,portobello, drevesne ostrige
gorčica – suha (začimba)
grah srčasti, zeleni
granatno jabolko
grenivke
grozdje
guava
hruške
idijske smokve
ingver 
jabolka 
janež 
jastog – sladkovodni rak
javorjev sirup (kot začimba)
ječmen 
ješprenj
kaki
kapre
kaša 
kivi
klinčki
koper 
korenje 
koriander 
koruzni sirup  (začimba)
kosmulje
kostanj
kreša vodna
krispiji 
kruh brez glutena 
kruh iz črne riževe moke 
kruh iz prosene moke 
kruh iz sojine moke 
kruh rženi (100%)
kruh rženi hrustljavi
kruh wasa 
kumare 
kumina
kumkvat (kitajska pomaranča)
lešniki
liči
lignji 
limete
limone
lovorovi listi
lubenice
majaron
maline
mandljev izvleček  (začimba)
mandlji
mango
marelice 
maslo 
maslo mandeljevo
maslo sezamovo
maslo sončnično
med (kot začimba)
mela
melasa (začimba)
meso fazan 
meso jerebica 
meso kokošje 
meso prepelica
meso puran 
meso raca 
meso zajec 
moka ajdova
moka ječmenova
moka kvinoja
moka riževa
moka ržena
mozzarela 
navadna želatina
nektarine
olje repno
olje ribje
olje sezamovo
ovsena kaša
ovseni kosmiči
papaja
paprike – zelene, rumene 
paradižnik 
paradižnikova voda (z limono) 
pehtran
penuša
pesa 
piment
pinija
pira
polži 
pomladanska čebula 
poper
poprova meta
prava krebuljica 
proso 
radič 
rakovice
redkvice 
repa 
riba jegulja 
riba krap 
riba morska postrv 
riba morski jezik 
riba morski pes 
riba morski volk 
riba morsko uho 
riba ostrižnik
riba slanik – svež
riba snetec 
riba tuna (albacore) 
riba vahnja 
ribe sardele
ribez
riž basmati, rjav, beli, divji, neoluščen
rižev namaz 
rižev sirup  (kot začimba)
riževi kolački
riževi kosmiči
riževi otrobi
rozine 
rožmarin
sago (začimba)
semena sezamova
semena sončnična 
sir feta
sir kozji
sir sojin
sladkor – beli, rjavi (kot začimba)
sojina omaka
sojino mleko
sok iz brusnic 
sok iz grenivk 
sok iz grozdja 
sok iz kumar 
sok iz marelic 
sok iz papaje 
sok iz zelene 
sok korenčkov
sol
solata – mehkolistna, ledena, zelena 
šalotka 
šatraj
šipek
školjke dagnje 
školjke ostrige 
školjke užitne
šparglji 
tahini  
tamari
tamarinda
tapioka 
tatarski namaz (začimba)
tempeh (izdelek iz soje) 
timijan
tofu 
zelena 
zelena meta
zelene olive
zelenjavni sokovi (iz zelenjave, ki je za vas zelo koristna)
žabji kraki 
žafran
žajbelj

Vir: Peter J. D’Adamo – 4 načini prehrane za 4 krvne skupine

Zelo koristna hrana za krvno skupino 0 – deluje kot zdravilo

15.06.2010

artičoke 
blitva
brokoli  
buče
curry  
čaj hmelj  
čaj ingver  
čaj kajenska paprika
čaj lipa  
čaj peteršilj  
čaj poporova meta  
čaj sarsaperilla
čaj šipek  
čebula – rdeča, sladka, rumena  
česen  
fige – sveže, suhe  
fižol češnjevec, črnooki (pri nas neznan), adzuki
hren  
ingver  (kot začimba) 
kajenska paprika  (kot začimba) 
koleraba  
kruh iz kaljene pšenice 
listi pese  
meso bivol oz. bizon
meso divjačina
meso govedina  
meso goveji rep
meso jagnjetina  
meso jetra telečja,kokošja,svinjska
meso ledvičke  
meso ovčje (bravina)
meso priželjc 
meso srce  
meso teletina 
meso vampi
morske alge  
ohrovt  
olje laneno
olje olivno 
orehi
paprika  rdeča
pastinak  
peteršilj  
por  
regrat  
repa  
riba brancin
riba jeseter
riba losos
riba mečarica 
riba morski list
riba oslič
riba ostriž
riba plava
riba polenovka
riba postrv 
riba sardina 
riba skuša
riba ščuka
rožiči (kot začimba)
rožnati slez  
semena bučna
sladek krompir – topinambur
slive – zelene, vijolične, rdeče  
slive suhe
sok ananasov
sok češnjev
sok slivov
solata  endivja
špinača
tapioka  
voda  
voda mineralna

Vir: Peter J. D’Adamo – 4 načini prehrane za 4 krvne skupine

Dejavnik izgubljanja telesne teže za krvno skupino 0

14.06.2010

Z dieto, pripravljeno za skupino 0, boste najprej shujšali, ko boste omejili uživanje žitaric, kruha in sočivja. Vodilni dejavnik pri pridobivanju telesne teže za skupino 0 je gluten, ki se nahaja v pšeničnih bakterijah in v polnozrnatih izdelkih. Na vašo presnovo vpliva tako, da ta ustvari stanje, popolnoma nasprotno ketozi. Namesto, da bi ostajali vitki in polni energije, lektini glutena zavirajo presnovo inzulina, kar ovira učinkovito pretvorbo kalorij v energijo. Jesti gluten je tako kot nalivati napačno gorivo v vaš avto. Namesto, da bi motor poganjalo, ga maši. Videl sem že, kako so ljudje s krvno skupino 0, ki z drugimi dietami niso imeli sreče, shujšali takoj, ko so iz svoje prehrane izključili pšenico. V manjši meri ima podoben učinek koruza, ki pa v primerjavi s pšenico ni niti približno tako pomemben dejavnik pri pridobivanju telesne teže oseb s krvno skupino 0.
Obstajajo še drugi dejavniki, ki pri ljudeh s skupino 0 prispevajo k pridobivanju telesne teže. Določeno sočivje, še posebej leča in nizki fižol, vsebujejo lektine, ki se nalagajo v mišičnem tkivu, kar ga naredi bolj lužnatega in manj “nabitega” s pripravljenostjo na telesno dejavnost. Ljudje s krvno skupino 0 so vitkejši, kadar je njihovo mišično tkivo v stanju rahle metabolične kislosti. V tem stanju kalorije hitreje izgorevajo. Preden pa začnete sklepati o ostalih krvnih skupinah, se spomnite, da ima vsaka skupina poseben sklop dejavnikov. Metabolična kislost ni dobra za vsakogar.
Tretji dejavnik, ki pri skupini 0 povzroča debeljenje, pa je povezan z delovanjem ščitnice. Ljudje s skupino 0 so nagnjeni k prenizki ravni hormonov žleze ščitnice. To stanje, hipertiriodizem, se pojavi, ker ljudje s skupino 0 večkrat v svojem organizmu nimajo dovolj joda – kemijskega cementa, katerega edina naloga je tvorba hormona ščitnice. Simptomi hipertiriodizma so med drugim debeljenje, zastajanje tekočin v telesu, 12guba mišic in utrujenost.
Razen, da zmanjšajo velikost obrokov in izberejo bolj pusto meso, morajo za idealno telesno težo ljudje s krvno skupino 0 ločiti med hrano, ki jim koristi, in tako, ki jim škodi. Tukaj je kratek vodič:

Hrana, ki spodbuja pridobivanje telesne teže

pšenični gluten

se vmešava v proizvodnjo inzulina; upočasnjuje metabolizem

koruza

se vmešava v proizvodnjo inzulina; upočasnjuje metabolizem

nizki fižol

ovira izgorevanje kalorij

stročji fižol

ovira izgorevanje kalorij

leča

ovira izgorevanje kalorij

zelje

ovira izgorevanje kalorij

brstični ohrovt

zavira tvorbo hormona ščitnice

cvetača

zavira tvorbo hormona ščitnice

gorčica

zavira tvorbo hormona ščitnice

Hrana, ki spodbuja izgubljanje telesne teže

morske alge

vsebujejo jod;

povečujejo tvorbo hormona ščitnice

ribe in morski sadeži

vsebujejo jod;

povečujejo tvorbo hormona ščitnice

jodirana sol

vsebuje jod;

povečuje tvorbo hormona ščitnice

jetra

vir vitamina B; izboljšuje metabolizem

rdeče meso

izboljšuje metabolizem

ohrovt

izboljšuje metabolizem

špinača

izboljšuje metabolizem

brokoli

izboljšuje metabolizem

Vir: Peter J. D’Adamo – 4 načini prehrane za 4 krvne skupine

Prehrana za krvno skupino 0

13.06.2010

Ljudje s krvno skupino 0 cvetijo ob visoko intenzivni fizični vadbi in živalskih beljakovinah. Prebavila vseh s krvno skupino 0 ohranjajo spomin na starodavne čase. Visokoproteinska prehrana lovca nabiralca in velikanski telesni napori, katerim je bil izpostavljen organizem skupine 0, so verjetno te primitivne ljudi držali v lahkotnem stanju ketoze – stanju vzdraženega telesnega metabolizma. Ketoza je rezultat visokoproteinske in mastne prehrane, v kateri je zelo malo ogljikovih hidratov. Organizem beljakovine in maščobe metabolizira v ketone, ki jih uporabi namesto sladkorjev zato, da bi ohranilo primerno raven glukoze. Kombinacija ketoze, pomanjkanja kalorij in stalna telesna dejavnost je ustvarila vitek, močan lovski stroj – ključ za preživetje človeške vrste.
Današnji nasveti glede prehrane v splošnem odsvetujejo uživanje prevelike količine živalskih beljakovin, ker je dokazano, da so nasičene maščobe eden od dejavnikov, ki povzročajo raka in bolezni srca. Seveda je danes večina mesa, ki ga jemo, nasičenega z maščobo in zastrupljenega z neomejeno količino hormonov in antibiotikov. Izrek, ‘Ste tisto, kar jeste’, lahko, ko govorimo o zalogi mesa, kakršna je v današnji moderni družbi, pomeni nekaj zares grozljivega. Na srečo postaja organsko meso vedno bolj dostopno. Uspeh vaše diete za krvno skupino 0 je odvisen od tega ali boste jedli pusto, organsko meso, perutnino in ribe.
Ljudem s skupino 0 se mlečni izdelki in žitarice ne bodo zdele tako prijazne kot drugim skupinam, ker se njihov prebavni sistem nanje še ni povsem prilagodil.
Navsezadnje vam sklede žitaric ali kozarca mleka ni treba loviti in ubiti! Te jedi so postale del človekove prehrane veliko pozneje v teku naše evolucije.

Vir: Peter J. D’Adamo – 4 načini prehrane za 4 krvne skupine

Lektini: zveza med prehrano in krvno skupino

12.06.2010

Med krvjo in hrano, ki jo pojeste, pride do kemijske reakcije. Ta reakcija je del vaše genetske dediščine. Neverjetno, ampak resnično je, da danes, konec 20. stoletja, vaša imunski in prebavni sistem še vedno bolje prenašata hrano, ki so jo jedli predniki z vašo krvno skupino.
To smo dognali zahvaljujoč lektinom. Lektini, bogate in raznolike beljakovine, ki se nahajajo v hrani, imajo sposobnost aglutinacije, ki vpliva na vašo kri. Lektini so močno sredstvo, s pomočjo katerega se organizmi v naravi prilepijo na druge organizme. Mnogo mikrobov, pa tudi naš imunski sistem, je to superlepilo uporabilo v svoje dobro. Celice žolčnih kanalov v jetrih imajo npr. na površini lektine, ki jim pomagajo zgrabiti bakterije in zajedalce. Bakterije in ostali mikrobi imajo prav tako na površini lektine, ki delujejo tako, da se prisesajo, da se lahko prilepijo na spolzke in sluzaste stene notranjih organov. Lektini virusov ali bakterij imajo pogosto značilnosti neke krvne skupine, zaradi česar so za ljudi s to krvno skupino še bolj nevarni.
Enako se dogaja z lektini v hrani. Ko pojeste nekaj, kar vsebuje proteinske lektine, ki niso kompatibilni z antigenom vaše krvne skupine, ti napadejo nek organ ali sistem v organizmu (ledvice, jetra, možgane, želodec itd.) ter na tem področju pričnejo aglutinirati (lepiti) celice.
Mnogo lektinov v hrani ima značilnosti, ki so dovolj podobne antigenu neke krvne skupine, da lahko postanejo ‘sovražnik’ antigenu druge skupine. Mleko ima npr. značilnosti krvne skupine B; če ga pije oseba s krvno skupino A, bo njen organizem takoj pričel z aglutinacijo z namenom, da ga zavrne.
Tukaj imamo primer aglutinacije lektinov v telesu. Recimo, da oseba s krvno skupino A spije kozarec mleka. Mleko se v želodcu prebavi v procesu kisle hidrolize. Proteinski lektin pa je na hidrolizo odporen. Se ne prebavi, ampak ostane nedotaknjen. Lahko pride do neposredne interakcije z želodčno sluznico ali s črevesjem ali pa se lektin skupaj s prebavljenimi hranljivimi snovmi mleka vsrka v krvni obtok. Različni lektini napadajo različne organe in sisteme človeškega telesa.
Ko se enkrat nedotaknjena lektinska beljakovina namesti nekje v vašem telesu, deluje na celice v tem območju dobesedno kot magnet. Celice zleplja in so, kot da bi bile tudi one vsiljivke, namenjene uničenju. To zlepljanje lahko povzroči sindrom razdražljivega črevesja (iritabilni kolon), cirozo jeter ali prepreči obtok krvi skozi ledvice; – če omenimo samo nekaj posledic.

Lektini: nevarno lepilo
Morda se spominjate bizarnega umora Georgija Markova na londonskih ulicah leta 1978. Markova je med čakanjem na avtobus umoril neznani sovjetski agent KGB. Najprej obdukcija ni pokazala, kako je bil umorjen. Po temeljiti preiskavi pa so v nogi Markova našli majhno zlato zrnce. Ugotovili so, da je bilo zrnce prežeto z ricinom; strupenim lektinom, izvlečkom ricinusa. Ricin je tako močan aglutinin, da že najmanjša količina lahko povzroči smrt, saj rdeče krvničke hitro zlepi v kepice, te pa zaprejo arterije. Ricin ubije v trenutku.
Na srečo večina lektinov v prehrani ni tako nevarnih za življenje, kljub temu pa lahko povzročijo različne težave, še posebej, če imajo značilnosti določene krvne skupine. V večini primerov nas naš imunski sistem zaščiti pred lektini. Telo odplakne 95% lektinov, ki jih vsrka z vsakdanjo prehrano. Vendar se najmanj 5% lektinov, ki jih pojemo, filtrira v naš krvni obtok, kjer reagirajo z rdečimi in belimi krvnimi celicami ter jih uničijo. Delovanje lektinov v prebavilih pa je lahko še močnejše. Tu pogostoma povzročijo vnetje občutljive črevesne sluznice. Ta aglutinacija ima lahko simptome alergije na hrano. Če pride do reakcije krvne skupine na nek lektin, lahko najmanjša količina le-tega aglutinira veliko število celic.
To ne pomeni, da bi se morali bati vsake hrane, ki jo pojeste. Navsezadnje so stročnice, morska hrana, žitarice in zelenjava bogate z lektinom. Težko je iti mimo njih. Ključ je v izogibanju lektinom, ki a8lutinirajo vaše specifične celice. To pa določa vaša krvna skupina. Na Primer gluten, najbolj pogost lektin v pšenici in drugih žitaricah, se veže na sluznico tankega črevesa in nekaterim krvnim skupinam – posebno skupini 0, povzroča huda vnetja in bolečo razdraženost.
Lektini se med seboj zelo razlikujejo, to je odvisno od njihovega izvora. Lektin pšenice ima npr. drugačno obliko kakor lektin soje in se pritrdi na drugačne kombinacije sladkorjev; določena hrana je zato za nekatere krvne skupine nevarna, za druge pa koristna.
Živčno tkivo je praviloma zelo občutljivo na aglutinacijski učinek lektinov. To morda razloži, zakaj nekateri znanstveniki mislijo, da je izogibanje hrani, ki povzroča alergije, koristno pri zdravljenju nekaterih vrst živčnih motenj, kot je hiperaktivnost. Ruski znanstveniki so ugotovili, da so možgani shizofrenikov bolj občutljivi za pritrditev določenih lektinov, ki se nahajajo v običajni hrani.
Rezultat vbrizgavanja lektina leče v čašico kolenskega sklepa zajcev, je bil razvoj artritisa, ki se po ničemer ni razlikoval od revmatskega artritisa. Mnogo ljudi z artritisom verjame, da jim pomaga, če se izogibajo hrani, kot so paradižniki, bučke in bel krompir. To ne preseneča, saj je večina te zelenjave bogata z lektini.
Lektini v hrani prav tako lahko reagirajo z receptorji na površini belih krvnih celic in jih programirajo tako, da se te hitro podvajajo. Ti lektini se imenujejo mitogeni, ker privedejo bele krvničke do mitoze; procesa celične reprodukcije. Mitogeni ne povzročajo grudic v krvi z zlepljanjem celic; oni se samo pritrdijo, kakor bolhe na psa. Občasno se zdravnik na urgentnem oddelku sooči z zelo bolnim, a navidez povsem zdravim otrokom, ki ima nenavadno veliko število belih krvnih celic. Kljub temu, da najprej pomislimo na otroško levkemijo, bo zviti zdravnik vprašal starše: “Ali se je vaš otrok igral na vrtu?”. Če bo odgovor pritrdilen: “Ali je jedel kakšen plevel ali dajal v usta travo?”. Lahko se izkaže, da je otrok jedel liste ali brste severnoameriške rastline z imenom phitolacca americana, katere lektin povzroča nastajanje belih krvničk.

Vir: Peter J. D’Adamo – 4 načini prehrane za 4 krvne skupine


Follow

Get every new post delivered to your Inbox.